Most Severn-Wye in Severn

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Most Severn-Wye in Severn

Most Severn-Wye vs. Severn

Most čez Severn (valižansko Pont Hafren), včasih imenovan tudi most Severn-Wye, je sistem premostitvenih objektov, sestavljen iz visečega mostu čez reko Severn in mostu s poševnimi zategami čez reko Wye ter dveh viaduktov med Austom, južni Gloucestershire (severno od Bristola) v Angliji, in Chepstowom, Monmouthshire v jugovzhodnem Walesu, čez Beachley, Gloucestershire, polotok med rekama. Reka Severn (valižansko Afon Hafren, latinsko Sabrina) je z okoli 354 km najdaljša reka v Združenem kraljestvu.

Anglija

Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.

Anglija in Most Severn-Wye · Anglija in Severn · Poglej več »

Bristol

Nakupovalno središče Broadmead v Bristolu, slikano iz balona Bristol je mesto v Jugozahodni Angliji.

Bristol in Most Severn-Wye · Bristol in Severn · Poglej več »

Drugi most čez reko Severn

Drugi most čez reko Severn (valižansko: Ail Groesfan Hafren) je most čez reko Severn med Anglijo in Walesom na avtocesti M 4.

Drugi most čez reko Severn in Most Severn-Wye · Drugi most čez reko Severn in Severn · Poglej več »

Estuarij

Estuarij je delno zaprto obalno telo slane vode, v katero teče ena ali več rek ali potokov in ima prosto povezavo z odprtim morjem.

Estuarij in Most Severn-Wye · Estuarij in Severn · Poglej več »

Thomas Telford

Thomas Telford, član Kraljeve družbe in Kraljeve družbe v Edinburgu, škotski gradbeni inženir, arhitekt in kamnosek, znan kot graditelj cest, mostov in kanalov, * 9. avgust 1757, † 2. september 1834.

Most Severn-Wye in Thomas Telford · Severn in Thomas Telford · Poglej več »

Wales

Wales (valižansko Cymru; izgovori /ˈkəmri/) je ena od držav, ki sestavljajo Združeno kraljestvo. Čeprav je izraz ''Kneževina Wales'', valižansko Tywysogaeth Cymru, pogosto uporabljen, ga v Walesu mnogi zavračajo, saj valižanski princ nima nobene vloge pri upravljanju Walesa. Wales obsega 8,5 odstotka vse površine Združenega kraljestva, v njem pa živi le 5 odstotkov vsega prebivalstva. Približno petina Valižanov še obvlada prvotni keltski valižanski ali kimrijski jezik, število govorcev keltščine pa se nenehno zmanjšuje. Valižanska narodna identiteta med keltskimi Briti se je pojavila po rimskem umiku iz Britanije v 5. stoletju in Wales velja za enega od sodobnih keltskih narodov. Smrt Llywelyna ap Gruffydda leta 1282 je zaznamovala konec osvajanja Walesa Edvarda I., čeprav je Owain Glyndŵr na kratko obnovil neodvisnost Walesa v začetku 15. stoletja. Celoten Wales je bil priključen Angliji in vključen v angleški pravni sistem v skladu z zakonodajo Walesa 1535−42. Prepoznavna valižanska politika se je razvila v 19. stoletju. Valižanski liberalizem, ki ga je Lloyd George ponazoril v začetku 20. stoletja, se je razvil z rastjo socializma in laburistične stranke. Valižanski nacionalni občutek je rasel stoletja; stranka Plaid Cymru (Stranka Walesa) je bila ustanovljena leta 1925, društvo za valižanski jezik leta 1962. Po zakonu vlade Walesa je bil 1998 ustanovljen državni zbor Walesa, ki je odgovoren za vrsto zadev na nižji politični ravni. Ob začetku industrijske revolucije je razvoj rudarske in metalurške industrije preoblikoval državo iz kmetijske družbe v industrijski narod. Izkoriščanje območja južnega Walesa zaradi bogatih nahajališč premoga je povzročilo hitro rast prebivalstva. Dve tretjini prebivalstva živi v glavnem mestu v Cardiffu in okoli njega, Swanseaju, Newportu ter bližnjih dolinah. Tradicionalno izkopavanje premoga in težka industrija sta zdaj v zatonu, zato je gospodarstvo Walesa odvisno od javnega sektorja, lahke industrije, storitvenih dejavnosti in turizma. Čeprav Wales natančno izraža svojo politično in družbeno zgodovino s preostalo Veliko Britanijo in velika večina prebivalstva govori angleško, je država ohranila izrazito kulturno identiteto in je uradno dvojezična. Več kot 560.000 govorcev valižanščine živi v Walesu in ta jezik govori večina prebivalstva v delih na severu in zahodu. Od konca 19. stoletja dalje ima Wales podobo "dežele pesmi", deloma zaradi tradicije eisteddfoda, festivala pesmi in literature. Na številnih mednarodnih športnih dogodkih, kot so svetovno prvenstvo, svetovni pokal v ragbiju in igrah Commonwealtha, ima Wales svoja moštva, čeprav na olimpijskih igrah valižanski športniki tekmujejo v imenu Velike Britanije. Ragbijska zveza (Rugby union) je simbol valižanske identitete in izražanja narodne zavesti. Plaid Cymru, waleška narodna stranka, se zavzema za neodvisnost. Drugi Valižani si prizadevajo za ustanovitev waleškega parlamenta, na katerega naj bi prešle izvršilne naloge londonske osrednje oblasti. Toda waleški volivci so na referendumu leta 1979 prav tak predlog zavrnili. V britanskem spodnjem domu, v katerem je skupno 650 poslancev, ima Wales 38 poslancev. Deželo upravlja Valižanski urad (Welsh Office) v glavnem mestu Cardiff, njegov vodja – državni sekretar za Wales – pa je član britanske vlade.

Most Severn-Wye in Wales · Severn in Wales · Poglej več »

Wye (reka)

Reka Wye (valižansko Afon Gwy) je peta najdaljša reka v Veliki Britaniji.

Most Severn-Wye in Wye (reka) · Severn in Wye (reka) · Poglej več »