Hitreje kot brskalnik!
139 odnosi: Abisal, Abisalna ravnina, Adenski zaliv, Alge, Aljaški zaliv, Amundsenovo morje, Andamansko morje, Apveling, Arabsko morje, Aralsko jezero, Arktični ocean, Atlantski ocean, Azori, Azovsko morje, Škotsko morje, Črno morje, Čukotsko morje, Øresund, Baffinov zaliv, Bakterije, Baltsko morje, Barentsovo morje, Batimetrija, Beaufortovo morje, Belo morje, Bengalski zaliv, Beringovo morje, Bibavica, Bikarbonat, Biogeografska regija, Biskajski zaliv, Bohajsko morje, Bospor, Coriolisova sila, Cunami, D'Urvillovo morje, Davisov preliv, Dovrska vrata, Drakov preliv, Egejsko morje, Ekvator, Estuarij, Filipinsko morje, Finski zaliv, Fjord, Fosfor, Gibraltar, Glive, Grenlandsko morje, Gvinejski zaliv, ..., Hudsonov zaliv, Indijski ocean, Industrija, Irsko morje, Jadransko morje, Japonsko morje, Jezero, Jonsko morje, Južni ocean, Južnokitajsko morje, Kalcij, Kalifornijski zaliv, Kalij, Kanarski otoki, Karbonat, Karibda, Karibsko morje, Karsko morje, Kaspijsko jezero, Keltsko morje, Kilikija, Kisik, Klor, Klorid, Kmetijstvo, Kopno, Koralno morje, Kroženje vode, Labradorsko morje, Ladja, Laguna, Letalo, Ligursko morje, Lincolnovo morje, Litosfera, Madeira, Magnezij, Marijanski jarek, Marmarsko morje, Mehiški zaliv, Morje Laptevov, Mozambiški preliv, Mrtvo morje, Natrij, Natrijev klorid, Norveško morje, Notranje morje Seto, Ocean, Oceanski tok, Odisej, Ogljik, Ognjenik, Ohotsko morje, Omanski zaliv, Ozračje, Panamski prekop, Perzijski zaliv, PH, Podnebje, Podnebne spremembe, Prekop, Rastline, Rdeče morje, Riški zaliv, Ribe, Ribolov, Rokavski preliv, Rossovo morje, Rumeno morje, Severno morje, Slanost, Sol, Somornica, Sredozemsko morje, Sueški prekop, Sulfat, Tajski zaliv, Tasmanovo morje, Tektonika plošč, Tihi ocean, Tirensko morje, Topografija, Vatsko morje, Veter, Virusi, Vzhodnokitajsko morje, Vzhodnosibirsko morje, Weddllovo morje, Zaliv. Razširi indeks (89 več) »
Abisal
Abisal (tudi abisalna cona) je območje v oceanu 2000-6000m globoko.
Novo!!: Morje in Abisal · Poglej več »
Abisalna ravnina
Abisalna ravnina je ravno ali zelo položno območje na dnu oceanske kotline.
Novo!!: Morje in Abisalna ravnina · Poglej več »
Adenski zaliv
Topografska karta Adenskega zaliva in okoliškega ozemlja; severno je Jemen, južno pa Somalija Ádenski zalív je po jemenskem pristaniškem mestu Aden poimenovano področje Indijskega oceana med Jemnom na jugu Arabskega polotoka in Somalijo v Afriki.
Novo!!: Morje in Adenski zaliv · Poglej več »
Alge
Alge (znanstveno ime Algae) so steljčnice, saj se pri njih ne razvijejo organi, kot so korenine, steblo, list; steljka je telo alg.
Novo!!: Morje in Alge · Poglej več »
Aljaški zaliv
Aljaški zaliv (tlingitsko Yéil T'ooch’) je morski zaliv na skrajnem severu Tihega oceana.
Novo!!: Morje in Aljaški zaliv · Poglej več »
Amundsenovo morje
Zemljevid Antarktike z Amundsenovim morjem Ámundsenovo mórje je morje, ki se nahaja na območju Antarktike, v Južnem oceanu med 100 in 115 stopinjami zahodne zemljepisne dolžine.
Novo!!: Morje in Amundsenovo morje · Poglej več »
Andamansko morje
Andamánsko mórje (bengalščina: আন্দামান সাগর; Hindi: अंडमान सागर) je vodno telo, ki se nahaja med polotokom Indokino ter Andamanskimi in Nikobarskimi otoki ter Sumatro.
Novo!!: Morje in Andamansko morje · Poglej več »
Apveling
Apveling Apveling je proces, v katerem se globoke, hladne plasti morske vode dvigajo proti površini.
Novo!!: Morje in Apveling · Poglej več »
Arabsko morje
Arabsko morje (Al-Bahr al-ˁArabī) je morsko območje v severnem Indijskem oceanu, ki ga na zahodu omejuje Arabski polotok, Adenski zaliv in preliv Guardafui, na severozahodu pa Omanski zaliv in Iran, na severu Pakistan, na vzhodu Indija, na jugovzhodu Lakadivsko morje in Maldivi, na jugozahodu Somalija.
Novo!!: Morje in Arabsko morje · Poglej več »
Aralsko jezero
Arálsko jezero (tadžiško/perzijsko »Darjoča-i Horazem« (Jezero Kvarazem)) je celinsko jezero v Srednji Aziji.
Novo!!: Morje in Aralsko jezero · Poglej več »
Arktični ocean
Arktični ocean Árktični oceán obkroža severni zemeljski tečaj.
Novo!!: Morje in Arktični ocean · Poglej več »
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Novo!!: Morje in Atlantski ocean · Poglej več »
Azori
Azori, uradno Avtonomna regija Azori (Região Autónoma dos Açores), je ena od dveh avtonomnih regij Portugalske (druga je Madeira).
Novo!!: Morje in Azori · Poglej več »
Azovsko morje
Satelitski posnetek Azovsko morje Azóvsko mórje (ali Propontis ali sedaj) je celinsko morje, ki predstavlja stranski zalivski severnovzhodni del Črnega morja in je povezan z njim prek Kerškega preliva.
Novo!!: Morje in Azovsko morje · Poglej več »
Škotsko morje
južni polobli Škotsko morje je morje na severnem robu Južnega oceana na meji z južnim Atlantskim oceanom.
Novo!!: Morje in Škotsko morje · Poglej več »
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Novo!!: Morje in Črno morje · Poglej več »
Čukotsko morje
Čukotsko morje je robno morje Arktičnega oceana, ki leži med Azijo in Severno Ameriko.
Novo!!: Morje in Čukotsko morje · Poglej več »
Øresund
Øresund, Veliki Belt in Mali Belt Øresund Øresund; Öresund), je morski preliv, ki tvori dansko-švedsko mejo med danskim otokom Zelandijo (Sjælland) in švedsko pokrajino Skanijo (Skåne). Preliv je dolg 118 kilometrov; njegova širina se spreminja od 4 kilometrov do 28 kilometrov. Na najožji točki med Helsingørjem na Danskem in Helsingborgom na Švedskem je širok 4 kilometre. Øresund je skupaj s prelivoma Veliki Belt (Storebælt) in Mali Belt (Lillebælt) in Kielskim prekopom ena od štirih plovnih poti, ki povezujejo Baltsko morje z Atlantskim oceanom preko Kattegata, Skagerraka in Severnega morja; zaradi tega je ena najbolj obremenjenih vodnih poti na svetu. 1. julija 2000 sta danska kraljica Margareta II. in švedski kralj Karl XVI. Gustav predala v promet Øresundski most, ki povezuje København in Malmö, dvonacionalno metropolitansko območje s skoraj 4 milijoni prebivalcev. Øresund je geološko mlada ožina, ki je nastala pred 8500–8000 leti kot posledica dviga morske gladine. Prej je bilo jezero Ancylus, sladkovodno telo v Baltskem bazenu, povezano z morjem izključno prek Velikega Belta. Vdor slane vode preko Øresunda je zaznamoval začetek modernega Baltskega morja kot telesa slane vode.
Novo!!: Morje in Øresund · Poglej več »
Baffinov zaliv
Lega Baffinovega zaliva Plavajoča ledena gora v Baffinovem zalivu Baffinov zaliv (inuktitut Saknirutiak Imanga, grenlandsko Avannaata Imaa) je obsežen morski zaliv oziroma robno morje, ki leži med Atlantskim in Arktičnim oceanom.
Novo!!: Morje in Baffinov zaliv · Poglej več »
Bakterije
Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.
Novo!!: Morje in Bakterije · Poglej več »
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Novo!!: Morje in Baltsko morje · Poglej več »
Barentsovo morje
Lokacija Barentsovega morja Barentsovo morje (- Barencevo more) je morje v Arktičnem oceanu, ki se nahaja severno od Norveške in Rusije.
Novo!!: Morje in Barentsovo morje · Poglej več »
Batimetrija
Podvodni greben v Atlantskem oceanu Sonarno snemanje morskega dna Batimetrija izhaja iz grške besede "bathus"- globina.
Novo!!: Morje in Batimetrija · Poglej več »
Beaufortovo morje
Beaufortovo morje je robno morje Arktičnega oceana, ki se razteza severno od ameriške zvezne države Aljaska ter Jukona in Severozahodnih teritorijev v Kanadi.
Novo!!: Morje in Beaufortovo morje · Poglej več »
Belo morje
Belo morje (Белое море, Béloje móre; karelijsko in Vienanmeri; nenetsko Сэрако ямʼ, Serako jam) je zaliv Barentsovega morja, ki se zajeda v celino med polotokoma Kola in Kanin na skrajnem severozahodu Rusije.
Novo!!: Morje in Belo morje · Poglej več »
Bengalski zaliv
right Bengalski zaliv, največji zaliv na svetu, obsega severovzhodni del Indijskega oceana.
Novo!!: Morje in Bengalski zaliv · Poglej več »
Beringovo morje
Beringovo morje (angleško Bering Sea; rusko Берингово море, Beringovo more; jupiško Imarpik) je robno morje Tihega oceana, ki leži na njegovem skrajnem severu in pokriva površino približno dva milijona km².
Novo!!: Morje in Beringovo morje · Poglej več »
Bibavica
Bíbavica ali plimovánje je izraz, ki opisuje pojav izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih.
Novo!!: Morje in Bibavica · Poglej več »
Bikarbonat
V anorganski kemiji je bíkarbonát (po IUPAC priporočljiva nomenklatura: hidrogenkarbonat) je vmesna oblika v deprotonaciji ogljikove kisline.
Novo!!: Morje in Bikarbonat · Poglej več »
Biogeografska regija
Biogeografska regija ali ekoobmočje je območje z relativno homogenimi ekološkimi razmerami s skupnimi značilnostmi in je najširša biogeografska razdelitev zemeljske površine, ki temelji na distribucijskih vzorcih kopenskih organizmov.
Novo!!: Morje in Biogeografska regija · Poglej več »
Biskajski zaliv
Lega Biskajskega zaliva v zahodni Evropi Biskajski zaliv (baskovsko Bizkaiko Golkoa, francosko Golfe de Gascogne, okcitansko Golf de Gasconha, špansko Golfo de Vizcaya) je zaliv v severnem delu Atlantskega oceana.
Novo!!: Morje in Biskajski zaliv · Poglej več »
Bohajsko morje
Bohajsko morje (kitajsko 渤海, pinjin Bo Hai, dobesedno morje Bo) je najnotranji zaliv Rumenega morja v severovzhodni Kitajski.
Novo!!: Morje in Bohajsko morje · Poglej več »
Bospor
Bospor je morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot na severozahodu Turčije.
Novo!!: Morje in Bospor · Poglej več »
Coriolisova sila
'''Zgoraj:''' V inercialnem (mirujočem) opazovalnem sistemu potuje črna krogla v ravni črti. '''Spodaj:''' Opazovalec (rdeča pika), ki stoji na premikajočem (vrtečem) se sistemu opazuje ukrivljeno gibanje krogle. Coriolisova sila je sila, ki povzroča odklon, oziroma ukrivljenje gibajočih teles z vidika opazovalca, ki se nahaja v vrtečem se sistemu, na primer na Zemlji.
Novo!!: Morje in Coriolisova sila · Poglej več »
Cunami
Cunámi (tsunámi) (iz japonščine 黒人, pristaniščni val) je val na morski gladini ali skupina takšnih valov, ki nastanejo zaradi potresa, zdrsa zemeljskih tal, ognjeniškega delovanja ali padca meteorita v morje ali blizu morja.
Novo!!: Morje in Cunami · Poglej več »
D'Urvillovo morje
D'Urvillovo morje na Vzhodni Antarktiki. D'Urvillovo morje je morje v Južnem oceanu, severno od obale Adelijine dežele, Vzhodna Antarktika.
Novo!!: Morje in D'Urvillovo morje · Poglej več »
Davisov preliv
Lega Davisovega preliva med Kanado in Grenlandijo Pogled na ustje fjorda Kangerlussuaq iz Davisovega preliva Davisov preliv je morski preliv v severnem Atlantskem oceanu, ki leži med jugovzhodom Baffinovega otoka v kanadskem zveznem ozemlju Nunavut in jugozahodom Grenlandije.
Novo!!: Morje in Davisov preliv · Poglej več »
Dovrska vrata
Dovrska vrata ali Dovrska ožina, v preteklosti znana kot Dovrska tesen (angl. Dover strait ali Strait of Dover; francosko Pas de Calais, nizozemsko Nauw van Calais ali Straat van Dover), je ožina na najožjem delu Rokavskega preliva, ki označuje mejo med njim in Severnim morjem in ločuje Veliko Britanijo od celinske Evrope.
Novo!!: Morje in Dovrska vrata · Poglej več »
Drakov preliv
Ortografska projekcija Zemlje, osrediščena na Drakov preliv Drakov preliv je morska ožina med Južno Ameriko in Antarktiko.
Novo!!: Morje in Drakov preliv · Poglej več »
Egejsko morje
Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.
Novo!!: Morje in Egejsko morje · Poglej več »
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Novo!!: Morje in Ekvator · Poglej več »
Estuarij
Estuarij je delno zaprto obalno telo slane vode, v katero teče ena ali več rek ali potokov in ima prosto povezavo z odprtim morjem.
Novo!!: Morje in Estuarij · Poglej več »
Filipinsko morje
Filipinsko morje je robno morje zahodnega Tihega oceana vzhodno od Filipinskega arhipelaga s površino okrog 5.000.000 km².
Novo!!: Morje in Filipinsko morje · Poglej več »
Finski zaliv
Finski zaliv (finsko Suomenlahti, estonsko Soome laht, rusko Фи́нский зали́в, tr. Finskiy zaliv, IPA:; švedsko Finska viken) je najvzhodnejši del Baltskega morja.
Novo!!: Morje in Finski zaliv · Poglej več »
Fjord
Fjord Grenlandiji, z manjšimi fjordi. Na dnu je najdaljši fjord na svetu - Scoresby Sund Fjord je potopljena ledeniška dolina, ki jo je zalilo morje.
Novo!!: Morje in Fjord · Poglej več »
Fosfor
Fósfor (latinsko phosphorus) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol P in atomsko število 15.
Novo!!: Morje in Fosfor · Poglej več »
Gibraltar
Gíbraltar je čezmorsko ozemlje Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Morje in Gibraltar · Poglej več »
Glive
Glive (znanstveno ime Fungi) spadajo v domeno Evkarije in so eno izmed kraljestev živih bitij.
Novo!!: Morje in Glive · Poglej več »
Grenlandsko morje
Grenlandsko morje je robno morje v severnem Atlantskem oceanu oz.
Novo!!: Morje in Grenlandsko morje · Poglej več »
Gvinejski zaliv
Gvinejski zaliv, del Atlantskega oceana jugozahodno od Afrike oziroma njegovo robno morje.
Novo!!: Morje in Gvinejski zaliv · Poglej več »
Hudsonov zaliv
Satelitska slika zaliva (NASA: MODIS) Hudsonov zaliv je obsežen oceanski zaliv severnega Atlantskega oceana, ki se zajeda v celino na skrajnem severu Severne Amerike in je s površino 1.230.000 km² drugi največji zaliv na svetu (za Bengalskim).
Novo!!: Morje in Hudsonov zaliv · Poglej več »
Indijski ocean
right Índijski oceán je tretje največje vodno telo na svetu, pokriva namreč približno petino vodne površine Zemlje.
Novo!!: Morje in Indijski ocean · Poglej več »
Industrija
Industrija se lahko nanaša na.
Novo!!: Morje in Industrija · Poglej več »
Irsko morje
Irsko morje Irsko morje je del Atlantskega oceana, ki leži med otokoma Irsko in Veliko Britanijo.
Novo!!: Morje in Irsko morje · Poglej več »
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Novo!!: Morje in Jadransko morje · Poglej več »
Japonsko morje
Japonsko morje Japonsko morje je robno morje, ki se razprostira med Japonskim otočjem, otokom Sahalin, korejskim polotokom in Rusijo.
Novo!!: Morje in Japonsko morje · Poglej več »
Jezero
Blejsko jezero Jezero Billy v Utahu Jézero je velika (po navadi sladkovodna) stoječa vodna površina, ki jo obkroža kopno.
Novo!!: Morje in Jezero · Poglej več »
Jonsko morje
Jonsko morje Jonsko mórje (Iónio Pélagos,;, Ἰόνιος θάλασσα or Ἰόνιος πόντος. Mar Ionio or Mar Jonio,;, Mare Joniu. Mare Jonie. Deti Jon) je proti jugu odprt del Sredozemskega morja, ki ga na vzhodu omejujeta Balkanski polotok in Peloponez, na zahodu Apeninski polotok z Apulijo (polotok Salento oz. Salentinski polotok) in Kalabrijo ter otok Sicilija, na severu pa se prek Otrantskih vrat odpira v Jadransko morje.
Novo!!: Morje in Jonsko morje · Poglej več »
Južni ocean
Mednarodne hidrografske organizacije (2002) konvergence Antarktike, ki jo znanstveniki včasih uporabljajo kot razmejitev Južnega oceana.Júžni oceán, poznan tudi kot Antárktični oceán obsega najjužnejše vode Svetovnega oceana, ki so običajno označene južno od 60. južnega vzporednika in obkrožajo Antarktiko.
Novo!!: Morje in Južni ocean · Poglej več »
Južnokitajsko morje
Južnokitajsko morje je robno morje zahodnega Tihega oceana.
Novo!!: Morje in Južnokitajsko morje · Poglej več »
Kalcij
Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s simbolom Ca in vrstnim številom 20.
Novo!!: Morje in Kalcij · Poglej več »
Kalifornijski zaliv
Kalifornijski zaliv (Golfo de California), včasih tudi Cortezovo morje, je robno morje Tihega oceana, ki se nahaja med Kalifornijskim polotokom in celinskim delom Mehike na jugu Severne Amerike.
Novo!!: Morje in Kalifornijski zaliv · Poglej več »
Kalij
Kálij je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom K in atomskim številom 19.
Novo!!: Morje in Kalij · Poglej več »
Kanarski otoki
Pico Teide Kanarski otoki so špansko otočje vulkanskega izvora, ki je sestavljeno iz sedmih večjih otokov, to so: Tenerife, Gran Canaria, Lanzarote, El Hierro, La Palma, La Gomera in Fuerteventura in pa iz šestih majhnih otočkov.
Novo!!: Morje in Kanarski otoki · Poglej več »
Karbonat
Model karbonatnega iona CO32− Karbonati so soli, estri in naravni minerali s karbonatnim anionom (CO32-). So bazični.
Novo!!: Morje in Karbonat · Poglej več »
Karibda
Johanna Heinricha Füsslija Karibda je v grški mitologiji pošast v votlini nasproti Scile v Mesinski ožini.
Novo!!: Morje in Karibda · Poglej več »
Karibsko morje
Karíbsko mórje (tudi Antilsko morje) je kot morje del Atlantskega oceana južno od Mehiškega zaliva.
Novo!!: Morje in Karibsko morje · Poglej več »
Karsko morje
Karsko morje Karsko moje (rusko: Карское море, Karskoe more) je robno morje Arktičnega oceana.
Novo!!: Morje in Karsko morje · Poglej več »
Kaspijsko jezero
Kaspijsko jezero (tudi Kaspijsko morje) je veliko endoreično vodno telo, ki leži na meji med Azijo in ruskim delom Evrope.
Novo!!: Morje in Kaspijsko jezero · Poglej več »
Keltsko morje
Keltsko morje julija 2011. Keltsko morje je območje Atlantskega oceana ob južni obali Irske, ki je na vzhodu omejeno s kanalom Sv.
Novo!!: Morje in Keltsko morje · Poglej več »
Kilikija
Kilikija na zemljevidu Rimskega imperija okrog leta 125. Kilikija, današnja Çukurova, je bila antična pokrajina in upravna enota Rimskega cesarstva na jugovzhodni sredozemski obali Male Azije severno od Cipra.
Novo!!: Morje in Kilikija · Poglej več »
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Novo!!: Morje in Kisik · Poglej več »
Klor
Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.
Novo!!: Morje in Klor · Poglej več »
Klorid
Kloridi so različne spojine s klorom, kar izključuje klorove spojine s kisikom in fluorom, kjer ima klor pozitivno vrednost oksidacijskega števila, saj sta elementa kisik in fluor bolj elektronegativna od klora in lahko le-tega oksidirata.
Novo!!: Morje in Klorid · Poglej več »
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Novo!!: Morje in Kmetijstvo · Poglej več »
Kopno
Zemeljska polobla Kopno zajema kopne (suhe) dele zemeljskega površja (celine in otoki); nasprotje so vodne površine (morja, jezera).
Novo!!: Morje in Kopno · Poglej več »
Koralno morje
Koralno morje je robno morje zahodnega Tihega oceana ob severovzhodni obali Avstralije.
Novo!!: Morje in Koralno morje · Poglej več »
Kroženje vode
Vodni krog-verzija za otroke Vodni krog-verzija za odrasle Kroženje vode, tudi vodni krog, je neprestano kroženje vode v Zemljini hidrosferi.
Novo!!: Morje in Kroženje vode · Poglej več »
Labradorsko morje
Zemljevid Labradorskega morja Labradorsko morje je robno morje Atlantskega oceana, ki leži na njegovem severu med kanadskim polotokom Labrador na jugozahodu in Grenlandijo na severovzhodu.
Novo!!: Morje in Labradorsko morje · Poglej več »
Ladja
Sodobna potniška ladja Ládja je vozilo za plovbo po vodni gladini, oziroma vodno plovilo.
Novo!!: Morje in Ladja · Poglej več »
Laguna
Turkmeniji Laguna je razmeroma plitva vodna površina z morsko vodo ali somornico, delno ali popolnoma ločena od morja z nasipom, koralnim grebenom ali podobno strukturo.
Novo!!: Morje in Laguna · Poglej več »
Letalo
potniških letal na svetu. Clement Ader: ''Avion III'' (fotografija iz leta 1897). Otto Lilienthal, prvi letalec, med poletom, verjetno 1895 Prvi polet letala Flyer I, 17. december 1903; Orville Wright pilotira, brat Wilbur teče ob konici krila. Letálo (tudi avión in aeroplán) je zrakoplov s fiksnimi krili, težji od zraka, ki leti z izkoriščanjem dinamičnega vzgona zraka, ki teče ob njegovih krilih.
Novo!!: Morje in Letalo · Poglej več »
Ligursko morje
Ligursko morje - zemljevid Ligúrsko mórje je del Sredozemskega morja, ki je na severu omejen s Francosko riviero (Azurna obala) in Ligurijo na celini, na jugu pa z otokoma Korzika in Elba, mimo katerih preide v Tirensko morje.
Novo!!: Morje in Ligursko morje · Poglej več »
Lincolnovo morje
Zemljevid Lincolnovega morja s prikazom rta Columbia in Rta Morrisa Jesupa Lincolnovo morje je robno morje Arktičnega oceana, ki leži severno od Kanadskega arktičnega otočja, Grenlandije in Naresovega preliva, ki ga povezuje z Baffinovim zalivom, robnim morjem Atlantskega oceana.
Novo!!: Morje in Lincolnovo morje · Poglej več »
Litosfera
Tektonske plošče Zemljine litosfere. Litosfera (iz grščine »skalna sfera«) je kompaktna zunanja lupina kamnitega planeta.
Novo!!: Morje in Litosfera · Poglej več »
Madeira
Otočje Madeira Madeira je portugalski otok sredi oceana, na poti proti Ameriki, ki je od Lizbone oddaljen tisoč kilometrov, in skupaj z manjšim otokom Porto Santo ter še nekaj drugimi nenaseljenimi otočki meri 741 km2.
Novo!!: Morje in Madeira · Poglej več »
Magnezij
Magnézij (latinsko magnesium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12.
Novo!!: Morje in Magnezij · Poglej več »
Marijanski jarek
Marijanski jarek Marijanski jarek je najgloblji poznani del svetovnih oceanov in najnižja točka površja Zemljine skorje.
Novo!!: Morje in Marijanski jarek · Poglej več »
Marmarsko morje
Marmarsko morjeSlika NASA Marmársko morje (tudi Marmorno morje, Mrámorno morje; (turško: Marmara denizi, grško: Μαρμαρα̃ Θάλασσα ali Προποντίδα) je 280 km dolgo (od Gallipolija do Izmita) in 80 km široko celinsko morje med Balkanskim polotokom in Malo Azijo, ki ga od Črnega morja loči ožina Bospor, od Egejskega morja pa ožina Dardanele. Površina morja je 11.655 km², od česar odpade 182 km² na otoke. V sredini doseže morje največjo globino okoli 1.261 m. Na vzhodu ga zaključuje Izmirski zaliv, na jugovzhodu pa zaliv Mudanya. Marmarsko morje deli Turčijo na evropski in azijski del, je torej na nek način tudi medcelinsko morje. V Marmarskem morju ležita dve skupini otokov, znani kot Prinčevi in Marmarski otoki. Slednji so znani po bogatih virih marmorja, po katerem je morje tudi dobilo ime (marmaros je grški izraz za marmor). Antično grško ime za to morje je Propontis (Προποντίς, -ίδος). Beseda je sestavljenka, pro- (pred) in pont- (morje); Grki so morali prepluti Marmarsko morje, da so prišli do Črnega morja. * Kategorija:Robna morja.
Novo!!: Morje in Marmarsko morje · Poglej več »
Mehiški zaliv
3D računalniški model Mehiškega zaliva Mehiški zaliv je veliko vodno telo med Severno in Srednjo Ameriko, del Atlantskega oceana.
Novo!!: Morje in Mehiški zaliv · Poglej več »
Morje Laptevov
Morje Laptevov (Laptev Sea) Mórje Láptevov (tudi Morje Laptjevov, nepravilno Morje Laptevih (mestnik namesto rodilnika) (rusko море Лаптевых) je del Arktičnega oceana in se razteza na površini 649.800 km² znotraj polarnega kroga. Leži med polotokom Tajmir in Novosibirskimi otoki. Na zahodu meji s Karskim morjem, na vzhodu pa z Vzhodnosibirskim morjem. Zahodna meja morja se začenja na Arktičnemu rtu (otok Komsomolec), se nadaljuje vzdolž vzhodne obale Severne dežele, skozi Preliv Rdeče armade, do vzhodne obale Otoka oktobrske revolucije in Rta Anušinova skozi Šokaljskijev preliv do otoka Boljševik, vzdolž obale rta Vajgač, vzdolž vzhodne meje Preliva Vilkickega do čela Hatanškega zaliva. Severna meja se začne na Akrtičnemu rtu in poteka skozi stično točko poldnevnika severnega vrha otoka Kotelni (139° V) in roba celinskega grebena (79° severno, 139° 00' vzhodno). Vzhodna meja se začne na zahodni strani Preliva Sannikova, okoli zahodnih obal Velikih in Malih Ljakovskih otokov in se nadaljuje vzdolž zahodnega kraka Preliva Dimitrija Lapteva. Južna meja je celinska obala od Svetega rta (Svjatoj Nos) do čela Hatanškega zaliva. Širina na vzporedniku 75° severno je 717 km, dolžina od rta Čeljuskin do Preliva Dimitrija Lapteva je 1.126 km. Morje je plitvo - od tega je okoli 66 % globoko manj kot 100 m, in med letom večino časa zamrznjeno. V morje se z veliko delto izliva Lena in glavne reke Hatanga, Anabar, Olenjok, Omoloj in Jana. V južnih in jugovzhodnih območjih, ki sestavljajo 45 % celotne površine morja, je globina od 10 do 50 m. Globine, ki presegajo 2000 m so v severnih delih. Strmo dno, ki se začne na 100 m in končuje v 3000 m, deli morje na severne in južne predele vzdolž vzporednika ob Prelivu Vilkickega. Morje Laptevov je kot del poti Severnega Ledenega morja plovno le v avgustu in septembru. Glavna pristana sta Tiksi na skrajnem vzhodnem robu Lenine delte in Nordvik ob vzhodnem robu Hatangškega zaliva. Nekoč se je morje imenovalo Nordenskjöldovo morje po finskemu raziskovalcu Nilsu Adolfu Nordenskjöldu, danes pa se imenuje po ruskih arktičnih raziskovalcih, bratrancih Haritonu Prokofjeviču in Dimitriju Jakovljeviču Laptevu, ki sta sodelovala v drugi Beringovi odpravi (1734 do 1741) in sta praktično odkrila morje. Nordenskjöldova odprava z ladjo Vega v letih od 1878 do 1879 je prva raziskovala živalstvo in rastlinje Morja Laptevov. Odpravo je nadaljevala Tollova ruska odprava z ladjo Zarja (1900 do 1903) in odprava Vilkickega z ladjama Tajmir in Vajgač leta 1913. V času Sovjetske zveze sta raziskovali morje dve norveški odpravi z ladjo Mod (1918 do 1920 in 1921 do 1924), odprava Kmišnikova leta 1926 in Jujeva odprava. Morje je leta 1927 raziskoval Čirikin z ledolomilcema Lithke (1934) in Sadko (1937). Kategorija:Arktični ocean Kategorija:Morja v Rusiji Kategorija:Robna morja.
Novo!!: Morje in Morje Laptevov · Poglej več »
Mozambiški preliv
Mozambiški preliv (Canal du Mozambique, Lakandranon'i Mozambika, Canal de Moçambique) je rokav Indijskega oceana med državama jugovzhodne Afrike Madagaskar in Mozambik.
Novo!!: Morje in Mozambiški preliv · Poglej več »
Mrtvo morje
Mrtvo morje (hebrejsko.
Novo!!: Morje in Mrtvo morje · Poglej več »
Natrij
Natrij (latinsko natrium) je kemični element, ki ima simbol Na in atomsko število 11.
Novo!!: Morje in Natrij · Poglej več »
Natrijev klorid
Natrijev klorid, imenovan tudi sol, navadna sol, namizna sol ali halit, je ionska spojina s kemijsko formulo NaCl.
Novo!!: Morje in Natrijev klorid · Poglej več »
Norveško morje
Norveško morje (Noregshaf) je robno morje Arktičnega oceana, ki ga obkrožajo Grenlandsko morje na severozahodu, Barentsovo morje na severovzhodu, Norveška na jugovzhodu in Severno morje na jugu, na jugozahodu pa ga greben med Ferskimi otoki ter Islandijo loči od Atlantskega oceana. Za razliko od mnogih drugih morij večina dna Norveškega morja ni del epikontinentalnega pasu in zato leži na veliki globini v povprečju približno dva kilometra. Pod morskim dnom so bogata nahajališča nafte in zemeljskega plina, ki se komercialno raziskujejo na območjih z globino morja do približno enega kilometra. Obalna območja so bogata z ribami, ki obiščejo Norveško morje iz severnega Atlantika ali Barentsovega morja (trske) zaradi drstenja. Topel severnoatlantski tok zagotavlja razmeroma stabilne in visoke temperature vode, tako da je za razliko od arktičnih morij Norveško morje vse leto brez ledu. Nedavne raziskave so pokazale, da je velika količina vode v Norveškem morju z veliko sposobnostjo absorpcije toplote pomembnejša kot vir milih zim na Norveškem kot Zalivski tok in njegovi podaljški.
Novo!!: Morje in Norveško morje · Poglej več »
Notranje morje Seto
, tudi Setouči ali samo Notranje morje, je morje, ki ločuje tri od štirih glavnih japonskih otokov, Honšu, Šikoku in Kjušu.
Novo!!: Morje in Notranje morje Seto · Poglej več »
Ocean
Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.
Novo!!: Morje in Ocean · Poglej več »
Oceanski tok
Shema oceanskih tokov Oceanski tokovi in morski led (zemljevid iz leta 1943) Oceanski tokovi (zemljevid iz leta 1911) right Oceánski tók (tudi môrski tók) je razločno, bolj ali manj zvezno, ter večinoma vodoravno gibanje (tok) morske ali oceanske vode, ki teče v določeni smeri, in je lahko stalen ali časovno omejen pojav.
Novo!!: Morje in Oceanski tok · Poglej več »
Odisej
Doprsni kip Odiseja Odisej (Ulikses) je bil v grški mitologiji kralj grškega otoka Itaka, sin Avtolikove hčere Antikleje in Laerta (ali Sizifa), mož Penelope in oče Telemaha.
Novo!!: Morje in Odisej · Poglej več »
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Novo!!: Morje in Ogljik · Poglej več »
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Novo!!: Morje in Ognjenik · Poglej več »
Ohotsko morje
Ohotsko morje je robno morje zahodnega Tihega oceana.
Novo!!: Morje in Ohotsko morje · Poglej več »
Omanski zaliv
Omanski zaliv, tudi Omansko morje (خليج عمان khalīj ʿumān; دریای عمان daryâ-ye omân), je znan tudi kot Makranski zaliv ali Makransko morje (arabsko خلیج مکران khalīj makrān; perzijasko دریای مکران daryâ-ye makrān), je zaliv, ki povezuje Arabsko morje s Hormuško ožino, ki se nato izliva v Perzijski zaliv.
Novo!!: Morje in Omanski zaliv · Poglej več »
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Novo!!: Morje in Ozračje · Poglej več »
Panamski prekop
Zemljevid Paname s prekopom Panamski prekop (Canal de Panamá) je prekop, ki seka Panamsko ožino in s tem povezuje Atlantski in Tihi ocean.
Novo!!: Morje in Panamski prekop · Poglej več »
Perzijski zaliv
Perzijski zaliv Perzijski zaliv (tudi Perzijsko-arabski zaliv ali Perzijsko morje; latinsko Sinus Persicus) je del Indijskega oceana med Iranom, Irakom, Saudovo Arabijo in Kuvajtom.
Novo!!: Morje in Perzijski zaliv · Poglej več »
PH
pH je merilo za koncentracijo oksonijevih ionov v raztopini, in s tem posledično za njeno kislost ali alkalnost.
Novo!!: Morje in PH · Poglej več »
Podnebje
Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.
Novo!!: Morje in Podnebje · Poglej več »
Podnebne spremembe
Odstopanje temperature površja med letoma 1995 in 2004 od dolgoletnega povprečja med 1940 in 1980.http://earthobservatory.nasa.gov/IOTD/view.php?id.
Novo!!: Morje in Podnebne spremembe · Poglej več »
Prekop
Kielski prekop Prekòp (sinonim kanál) je v zemeljsko površje izkopan širok, z vodo napolnjen jarek za plovno pot.
Novo!!: Morje in Prekop · Poglej več »
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Novo!!: Morje in Rastline · Poglej več »
Rdeče morje
Rdeče morje je zaliv Indijskega oceana, ki leži med Afriko in Arabskim polotokom.
Novo!!: Morje in Rdeče morje · Poglej več »
Riški zaliv
Riški zaliv je zaliv ob vzhodnem robu Baltskega morja v Severni Evropi, ki ga na jugu omejuje severna obala Latvije, na severu in vzhodu zahodna obala Estonije, ustje pa proti zahodu zapira estonsko otočje Muhu z največjim otokom Saaremaa.
Novo!!: Morje in Riški zaliv · Poglej več »
Ribe
Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.
Novo!!: Morje in Ribe · Poglej več »
Ribolov
Ribiča na Kornatih Ribolov je vrsta lova, pri katerem uporabljamo različne priprave za lovljenje rib.
Novo!!: Morje in Ribolov · Poglej več »
Rokavski preliv
Satelitski posnetek Rokavskega preliva Rokavski preliv (angleško English Channel, francosko La Manche 'rokav') je preliv med Veliko Britanijo in Francijo, ki je del Atlantskega oceana.
Novo!!: Morje in Rokavski preliv · Poglej več »
Rossovo morje
Rossovo morje je globok zaliv južnega oceana pri Antarktiki, med Viktorijino deželo in Deželo Marie Byrd ter znotraj Rossovega zaliva.
Novo!!: Morje in Rossovo morje · Poglej več »
Rumeno morje
Rumeno morje (Yellow sea) Rumeno morje (tudi Zahodno morje v Severni in Južni Koreji) je severni del Vzhodnokitajskega morja, ki je marginalno morje Tihega oceana.
Novo!!: Morje in Rumeno morje · Poglej več »
Severno morje
Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.
Novo!!: Morje in Severno morje · Poglej več »
Slanost
Slánost je merilo za vsebnost soli (natrijevega klorida) v vodi.
Novo!!: Morje in Slanost · Poglej več »
Sol
Kristali soli Kuhinjska sol oziroma krajše sol je nujna sestavina velike večine jedi, pogosto tudi sladkih.
Novo!!: Morje in Sol · Poglej več »
Somornica
Somornica je polslana obalna voda ob izlivih rek, kjer se mešata celinska (sladka) in morska voda.
Novo!!: Morje in Somornica · Poglej več »
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Novo!!: Morje in Sredozemsko morje · Poglej več »
Sueški prekop
Sueški prekop je 163 km dolg umetni prekop za ladijski promet v Egiptu med Port Saidom ob Sredozemskem morju in Suezom ob Rdečem morju.
Novo!!: Morje in Sueški prekop · Poglej več »
Sulfat
Zgradba in vezi v sulfatnem ionu. Prostorski model sulfatnega iona. Sulfat v anorganski kemiji je sol žveplove(VI) kisline.
Novo!!: Morje in Sulfat · Poglej več »
Tajski zaliv
Karta Tajskega zaliva Tajski zaliv, včasih pa tudi danes v nekaterih jezikih imenovan Siamski zaliv (tajko: Ao Thai ali อ่าวไทย) je robno morje Tihega oceana.
Novo!!: Morje in Tajski zaliv · Poglej več »
Tasmanovo morje
Tasmanovo morje (maorsko Te Tai-o-Rēhua) je robno morje Tihega oceana, ki se razprostira med Avstralijo in Novo Zelandijo na jugozahodu Tihega oceana.
Novo!!: Morje in Tasmanovo morje · Poglej več »
Tektonika plošč
Tektonske plošče, kot so bile kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Slika prikazuje smeri, v katerih se plošče premikajo. Tektonika plošč (grško τεκτων: tekton - 'nekdo, ki gradi in podira') je geološka teorija, ki pojasnjuje pojav premikov celin.
Novo!!: Morje in Tektonika plošč · Poglej več »
Tihi ocean
Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.
Novo!!: Morje in Tihi ocean · Poglej več »
Tirensko morje
Tirensko morjeSlika NASA Tirensko morje (/ tɪˈriːniən /; italijansko Mar Tirreno, francosko Mer Tyrrénienne, sardinsko Mare Tirrenu, korziško Mari Tirrenu, sicilsko Mari Tirrenu, neapeljsko del Mare Tirreno) je del Sredozemskega morja ob zahodni obali Italije.
Novo!!: Morje in Tirensko morje · Poglej več »
Topografija
topografskih kartah Topografíja je predvsem geografski pojem, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje Zemljinih površinskih značilnosti oziroma fizičnogeografskih značilnosti, kot so višina, nagib in slemenitev.
Novo!!: Morje in Topografija · Poglej več »
Vatsko morje
Vatsko morje (ali;;; severna frizijščina di Heeff) je bibavični pas v jugovzhodnem delu Severnega morja.
Novo!!: Morje in Vatsko morje · Poglej več »
Veter
Véter je naravno gibanje zraka, ki ga povzroči sila zaradi razlik v zračnem tlaku.
Novo!!: Morje in Veter · Poglej več »
Virusi
Vírus je v biologiji zelo majhen patogen, ki se lahko razmnožuje le v živih celicah, saj sam nima celičnih mehanizmov, potrebnih za lastno razmnoževanje.
Novo!!: Morje in Virusi · Poglej več »
Vzhodnokitajsko morje
Vzhodnokitajsko (East China Sea) morje z okolico Vzhodnokitajsko morje (poenostavljena kitajščina 东海国海, tradicionalna kitajščina 東中國海, korejsko 동중국해, japonsko 東シナ海 "vzhodno morje Šina") je obrobno morje, vzhodno od Kitajske.
Novo!!: Morje in Vzhodnokitajsko morje · Poglej več »
Vzhodnosibirsko morje
Vzhodnosibirsko morje je robno morje Arktičnega oceana ob severovzhodni obali Rusije.
Novo!!: Morje in Vzhodnosibirsko morje · Poglej več »
Weddllovo morje
Južnega oceana Weddllovo morje tudi Weddellovo morje je morje v Južnem oceanu, ki vsebuje Weddllov oceanski vrtinec.
Novo!!: Morje in Weddllovo morje · Poglej več »
Zaliv
Batimetrija Mehiškega zaliva Zaliv je v kopno segajoč del morja ali jezera, ki se zajeda v obalo oz.
Novo!!: Morje in Zaliv · Poglej več »
