Molekula in Specifična toplota

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Molekula in Specifična toplota

Molekula vs. Specifična toplota

Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev. vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.

Acetilen

Acetilen (iz latinskega acetum – kis in grškega ὕλη - les, snov) ali etin je brezbarven plin s kemijsko formulo C2H2 (CH≡CH).

Acetilen in Molekula · Acetilen in Specifična toplota · Poglej več »

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Atom in Molekula · Atom in Specifična toplota · Poglej več »

Dvoatomna molekula

molekule dušika, N2 periodnem sistemu elementov Dvoatomna molekula je molekula, zgrajena iz dveh atomov.

Dvoatomna molekula in Molekula · Dvoatomna molekula in Specifična toplota · Poglej več »

Etanol

Etanol, tudi etilni alkohol, je alkohol s kemijsko formulo je C2H5OH.

Etanol in Molekula · Etanol in Specifična toplota · Poglej več »

Fluor

Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, leži v 7 skupini 2.

Fluor in Molekula · Fluor in Specifična toplota · Poglej več »

Kemijska formula

Kemijska formula je simbolični ali grafični prikaz sestave oziroma zgradbe molekule kemijske spojine.

Kemijska formula in Molekula · Kemijska formula in Specifična toplota · Poglej več »

Kemijski element

periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.

Kemijski element in Molekula · Kemijski element in Specifična toplota · Poglej več »

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Kisik in Molekula · Kisik in Specifična toplota · Poglej več »

Kvantna mehanika

Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.

Kvantna mehanika in Molekula · Kvantna mehanika in Specifična toplota · Poglej več »

Mol (enota)

Mól (oznaka mol) je osnovna enota SI množine snovi, ki vsebuje toliko osnovnih delov snovi, kolikor atomov vsebuje 0,012 kilograma izotopa ogljika 12C.

Mol (enota) in Molekula · Mol (enota) in Specifična toplota · Poglej več »

Molska masa

Molska masa (M) je masa enega mola snovi.

Molekula in Molska masa · Molska masa in Specifična toplota · Poglej več »

Ogljik

Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.

Molekula in Ogljik · Ogljik in Specifična toplota · Poglej več »

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Molekula in Snov · Snov in Specifična toplota · Poglej več »

Spojina

Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.

Molekula in Spojina · Specifična toplota in Spojina · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Molekula in Voda · Specifična toplota in Voda · Poglej več »

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Molekula in Vodik · Specifična toplota in Vodik · Poglej več »