Podobnosti med Množični poboji v komunizmu in Sovjetski vojni zločini
Množični poboji v komunizmu in Sovjetski vojni zločini še 26 stvari v skupni (v Unijapedija): Češkoslovaška, ČEKA, Belorusija, Budimpešta, Druga svetovna vojna, Fašizem, Francija, Gulag, Josif Stalin, Josip Broz - Tito, Jugoslavija, Kazahstan, Komunizem, Latvija, Litva, Madžarska, Moskva, Nemška demokratična republika, Oktobrska revolucija, Poljska, Rdeči teror, Romunija, Ruska državljanska vojna, Sovjetska zveza, Ukrajina, Vladimir Lenin.
Češkoslovaška
desno desno Češkoslovaška (češko: Československo, slovaško: Česko-Slovensko, pred 1990 Československo) je bila država v srednji Evropi, ki je obstajala med letoma 1918 in 1992 z nekajletno prekinitvijo med 2. svetovno vojno.
Množični poboji v komunizmu in Češkoslovaška · Sovjetski vojni zločini in Češkoslovaška ·
ČEKA
Grb ČEKE. ČEKA (rusko Всероссийская чрезвычайная комиссия по борьбе с контрреволюцией, спекуляцией и саботажем - Vserossijskaja črezvičajnaja komisija po borbé s kontrrevoljuciej, spekuljacijej i sabotažem, slovensko Izredna vseruska komisija za boj proti kontrarevoluciji, špekulacijam in sabotažam; kratica BЧК oziroma ČEKA) je bila prva sovjetska varnostno-obveščevalna služba.
Množični poboji v komunizmu in ČEKA · Sovjetski vojni zločini in ČEKA ·
Belorusija
Belorusija (belorusko in rusko Беларусь, Belarus’), uradno Republika Belorusija, je celinska država v Vzhodni Evropi z glavnim mestom Minsk.
Belorusija in Množični poboji v komunizmu · Belorusija in Sovjetski vojni zločini ·
Budimpešta
Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave. Ima več kot 1,7 milijona prebivalcev, kar je sicer manj v primerjavi s sredino 1980. let, ko je imela 2,1 milijona prebivalcev. Budimpešta je v upravnem pogledu samostojna županija, ki je v celoti obkrožena z županijo Pešta. Urbano območje Budimpešte šteje okoli 2,5 milijona (vanj spada tudi največje satelitsko mesto Érd), metropolitanska regija pa več kot 3 milijone ljudi, kar jo uvršča med največja srednjeevropska mesta.
Budimpešta in Množični poboji v komunizmu · Budimpešta in Sovjetski vojni zločini ·
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Druga svetovna vojna in Množični poboji v komunizmu · Druga svetovna vojna in Sovjetski vojni zločini ·
Fašizem
Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.
Fašizem in Množični poboji v komunizmu · Fašizem in Sovjetski vojni zločini ·
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Francija in Množični poboji v komunizmu · Francija in Sovjetski vojni zločini ·
Gulag
Gulag v Molotovsku Gulag (Glavnoje upravlenije ispravitelno-trudovih lagerej - GULag) je beseda s katero označujemo široko razpredeno mrežo delovnih taborišč po vsej nekdanji Sovjetski zvezi.
Gulag in Množični poboji v komunizmu · Gulag in Sovjetski vojni zločini ·
Josif Stalin
Jósif Visariónovič Stálin, izvirno ime Ióseb Besariónis dze Džugašvíli, gruzijski revolucionar in sovjetski politik, drugi voditelj Sovjetske zveze, * 18. december (ruski koledar: 6. december) 1878, Gori, Ruski imperij (danes Gruzija), † 5. marec 1953, Kuncevo pri Moskvi, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Josif Stalin in Množični poboji v komunizmu · Josif Stalin in Sovjetski vojni zločini ·
Josip Broz - Tito
Josip Broz (srbsko Јосип Броз), (partizansko ime Tito ali sh. Тито), jugoslovanski maršal in politik hrvaško-slovenskega rodu, * 7. maj 1892, Kumrovec, Avstro-Ogrska (danes Hrvaška), † 4. maj 1980, Ljubljana, Jugoslavija (danes Slovenija).
Josip Broz - Tito in Množični poboji v komunizmu · Josip Broz - Tito in Sovjetski vojni zločini ·
Jugoslavija
Ozemlje Jugoslavije Jugoslavija je skupno ime več držav južnoslovanskih narodov na ozemlju severozahodnega Balkana med letoma 1918 in 2003.
Jugoslavija in Množični poboji v komunizmu · Jugoslavija in Sovjetski vojni zločini ·
Kazahstan
Kazahstan, uradno Republika Kazahstan, je čezkontinentalna država, ki večinoma leži v Srednji Aziji, najbolj zahodni deli pa so v Evropi.
Kazahstan in Množični poboji v komunizmu · Kazahstan in Sovjetski vojni zločini ·
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Komunizem in Množični poboji v komunizmu · Komunizem in Sovjetski vojni zločini ·
Latvija
Repúblika Látvija (tudi Letonija) je republika z okoli dvema milijonoma prebivalcev v severovzhodni Evropi.
Latvija in Množični poboji v komunizmu · Latvija in Sovjetski vojni zločini ·
Litva
Litva (litovsko Lietuva), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država v severni Evropi in najjužnejša od treh baltskih držav.
Litva in Množični poboji v komunizmu · Litva in Sovjetski vojni zločini ·
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Madžarska in Množični poboji v komunizmu · Madžarska in Sovjetski vojni zločini ·
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Množični poboji v komunizmu in Moskva · Moskva in Sovjetski vojni zločini ·
Nemška demokratična republika
Nemška demokratična republika, s kratico NDR (navadno krajšano kot DDR), pogovorno znana kot Vzhodna Nemčija, je bila socialistična država, ki je nastala po 2. svetovni vojni leta 1949 na sovjetskem okupacijskem območju na vzhodnem ozemlju današnje Nemčije.
Množični poboji v komunizmu in Nemška demokratična republika · Nemška demokratična republika in Sovjetski vojni zločini ·
Oktobrska revolucija
Kremlju, Moskva, 1917 Oktobrska revolucija je razširjen naziv za vstajo v Petrogradu v noči iz 24.
Množični poboji v komunizmu in Oktobrska revolucija · Oktobrska revolucija in Sovjetski vojni zločini ·
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Množični poboji v komunizmu in Poljska · Poljska in Sovjetski vojni zločini ·
Rdeči teror
Rdeči teror je bila kampanja politične represije in usmrtitev v Sovjetski Rusiji, ki so jo izvajali boljševiki, predvsem prek ČEKE, boljševiške tajne policije.
Množični poboji v komunizmu in Rdeči teror · Rdeči teror in Sovjetski vojni zločini ·
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Množični poboji v komunizmu in Romunija · Romunija in Sovjetski vojni zločini ·
Ruska državljanska vojna
avstro-ogrske vojske aprila 1918 Ruska državljanska vojna je bila državljanska vojna, ki je potekala na področju Ruskega imperija oziroma novoustanovljene Ruske sovjetske federativne socialistične republike (RSFSR) med letoma 1918 in 1922 ter je bila neposredna posledica ruske revolucije.
Množični poboji v komunizmu in Ruska državljanska vojna · Ruska državljanska vojna in Sovjetski vojni zločini ·
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Množični poboji v komunizmu in Sovjetska zveza · Sovjetska zveza in Sovjetski vojni zločini ·
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Množični poboji v komunizmu in Ukrajina · Sovjetski vojni zločini in Ukrajina ·
Vladimir Lenin
Vladímir Iljíč Uljánov - Lénin (rusko Владимир Ильич Ульянов - Ленин), ruski revolucionar, vodja boljševikov, prvi voditelj Sovjetske zveze, utemeljitelj leninizma, * 22. april (julijanski koledar: 10. april) 1870, Simbirsk, Ruski imperij, † 21. januar 1924, Gorki pri Moskvi, Sovjetska zveza.
Množični poboji v komunizmu in Vladimir Lenin · Sovjetski vojni zločini in Vladimir Lenin ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Množični poboji v komunizmu in Sovjetski vojni zločini imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Množični poboji v komunizmu in Sovjetski vojni zločini
Primerjava med Množični poboji v komunizmu in Sovjetski vojni zločini
Množični poboji v komunizmu 80 odnose, medtem ko je Sovjetski vojni zločini 112. Saj imajo skupno 26, indeks Jaccard je 13.54% = 26 / (80 + 112).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Množični poboji v komunizmu in Sovjetski vojni zločini. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: