Mladen II. Šubić Bribirski in Seznam bosanskih banov

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Mladen II. Šubić Bribirski in Seznam bosanskih banov

Mladen II. Šubić Bribirski vs. Seznam bosanskih banov

Mladen II. Prvi dokumentirani vladarji Bosne so bani.

Štefan Dragutin

Štefan Dragutin (srbsko Стефан Драгутин, Stefan Dragutin, madžarsko Dragutin István) je bil od leta 1276 do 1282 kralj Kraljevine Srbije.

Štefan Dragutin in Mladen II. Šubić Bribirski · Štefan Dragutin in Seznam bosanskih banov · Poglej več »

Štefan II. Kotromanić

Štefan II.

Štefan II. Kotromanić in Mladen II. Šubić Bribirski · Štefan II. Kotromanić in Seznam bosanskih banov · Poglej več »

Mladen I. Šubić Bribirski

Mladen Šubić je vladal iz Trdnjave Klis Mladen I. Šubić Bribirski (umrl 1304) je bil hrvaški plemič, ki je bil konec 13.

Mladen I. Šubić Bribirski in Mladen II. Šubić Bribirski · Mladen I. Šubić Bribirski in Seznam bosanskih banov · Poglej več »

Pavel I. Šubić Bribirski

Pavel I. Šubić Bribirski (okoli 1245 – 1. maj 1312) je bil Ban Hrvaške med leti 1275 in 1312, in gospodar Bosne od leta 1299 do 1312. Bil je najstarejši sin plemiča Štefana II. Šubića. Podedoval je naslov grofa Bribirskega. Za bana je bil imenovan leta 1273 in naslednjega leta razrešen, zaradi sodelvanja v sporu med dalmatinskimi obalnimi mesti Trogirjem in Splitom. Za bana je bil ponovno postavljen leta 1275. S pomočjo svojih bratov, Mladena I. in Jurija I., je Pavel uveljavil neposredno oblast nad večino obalnih mest. Zavzetje ozemlja plemiške rodbine Kačićev v južni Hrvaški, ki so bili znani po piratstvu na Jadranskem morju, je povzročilo konflikt z Benečani. V tem času so Šubići postali zavezniki z Anžujci iz Neaplja. Boji z Benečani so potekali do mirovnega sporazuma leta 1294. V času nasledstvene krize na ogrskem prestolu v 1290-tih, se je Pavel pojavil kot eden najmočnejših oligarhov v kraljevini, ki je bil glavni zaveznik Anžujcev v njihovem boju z Árpádovci. Pavel je leta 1300 povabil anžujskega pretendenta na prestol Karla Roberta v Split in od tod ga je spremljal v Zagreb, kjer je bil priznan za kralja Ogrske in Hrvaške. Pavel nato ni sodeloval v dejavnosti Karla na Ogrskem, kjer ga niso priznali kot kralja še naslednjih 10 let. Pavel je svoje ozemlje razširil na vzhod na Banovina Bosno leta 1299, ter na Hum leta 1301, katerega teritorij je razdelil med člane svoje družine. Leta 1304 je Pavel vodil vojaški pohod v Bosno, kjer so uporniki ubili njegovega brata Mladena I., ki ga je imenoval za Bosanskega bana. Upor je zadušil in za Bosanskega bana postavil sina Mladena II. Kraljeva oblast nad ozemlji, ki jih je obvladoval Pavel je bila le nominalna skozi vse obdobje njegovega vladanja, v katerem je zagotovil družinsko dednost njegovih nazivov. Njegov sedež je bil v Bribirju in v mestu Skradin. Izdajal je svoj denar, ki so ga kovali iz srebra iz Bosne, ter ustanovil tri nove Katoliške škofije na Hrvaškem. Leta 1311 je pomagal upornikom proti Benetkam v Zadru in pridobil kontrolo nad mestom, kar je vodilo v novo vojno z Benečani. Pavel je umrl kmalu po zavzetju Zadra, v maju 1312, ko so se odvijala pogajanja z Benečani. Nasledil ga je najstarejši sin Mladen II.

Mladen II. Šubić Bribirski in Pavel I. Šubić Bribirski · Pavel I. Šubić Bribirski in Seznam bosanskih banov · Poglej več »

Seznam bosanskih kraljev

To je kronološka lista bosanskih kraljev.

Mladen II. Šubić Bribirski in Seznam bosanskih kraljev · Seznam bosanskih banov in Seznam bosanskih kraljev · Poglej več »

Slavonija

Zemljevid Hrvaške, označena Slavonija Slavonija Slavonija je geografska in zgodovinska panonska pokrajina v severovzhodni Hrvaški in se razprostira vzhodno od območja Križevcev ter Siska med rekama Dravo in Savo, tako da na skrajnem vzhodu doseže tudi Donavo.

Mladen II. Šubić Bribirski in Slavonija · Seznam bosanskih banov in Slavonija · Poglej več »