Milano–San Remo in Spomenik (kolesarstvo)

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Milano–San Remo in Spomenik (kolesarstvo)

Milano–San Remo vs. Spomenik (kolesarstvo)

Milano–San Remo (tudi Milano-Sanremo, »pomladna klasika« ali »La Classicissima«) je vsakoletna enodnevna klasična kolesarska dirka med Milanom in Sanremom v Severozahodni Italiji. Spomeniki je ime za pet enodnevnih klasičnih kolesarskih dirk, ki veljajo za najstarejše, najdaljše, najtežje in najprestižnejše enodnevne dirke v moškem kolesarstvu, dolge med 240 in 300 kilometrov.

Andrej Čmil

Andrej Čmil (tudi Andrij Čmil in Andrei Tchmil), rusko-moldavsko-ukrajinsko-belgijski kolesar, * 22. januar 1963, Habarovsk, Sovjetska zveza.

Andrej Čmil in Milano–San Remo · Andrej Čmil in Spomenik (kolesarstvo) · Poglej več »

Óscar Freire

Óscar Freire Gómez, španski kolesar, * 15. februar 1976, Torrelavega.

Óscar Freire in Milano–San Remo · Óscar Freire in Spomenik (kolesarstvo) · Poglej več »

Dirka po Lombardiji

Dirka po Lombardiji (Giro di Lombardia, uradno Il Lombardia), je enodnevna klasična kolesarska dirka po Lombardiji, Italija.

Dirka po Lombardiji in Milano–San Remo · Dirka po Lombardiji in Spomenik (kolesarstvo) · Poglej več »

Eddy Merckx

Baron Eddy Merckx (rojen kot Edouard Louis Joseph Merckx), belgijski plemič in kolesar, * 17. junij 1945, Meensel-Kiezegem, Belgija.

Eddy Merckx in Milano–San Remo · Eddy Merckx in Spomenik (kolesarstvo) · Poglej več »

Fabian Cancellara

Fabian Cancellara, švicarski kolesar, * 18. marec 1981, Wohlen pri Bernu.

Fabian Cancellara in Milano–San Remo · Fabian Cancellara in Spomenik (kolesarstvo) · Poglej več »

Gustave Garrigou

Cyprien Gustave Garrigou, francoski kolesar, * 24. september 1884, Vabre-Tizac, Aveyron, † 23. januar 1963, Esbly, Seine-et-Marne.

Gustave Garrigou in Milano–San Remo · Gustave Garrigou in Spomenik (kolesarstvo) · Poglej več »

Henri Pélissier

Henri Pélissier, francoski kolesar, * 22. januar 1889, Pariz, † 1. maj 1935, Dampierre, Yvelines.

Henri Pélissier in Milano–San Remo · Henri Pélissier in Spomenik (kolesarstvo) · Poglej več »

Louis Trousselier

Louis Trousselier, francoski kolesar, * 29. junij 1881, Levallois-Perret, Hauts-de-Seine, † 24. april 1939, Pariz.

Louis Trousselier in Milano–San Remo · Louis Trousselier in Spomenik (kolesarstvo) · Poglej več »

Lucien Petit-Breton

Lucien Petit-Breton, argentinsko-francoski kolesar, * 18. oktober 1882, Plessé, Loire-Atlantique, † 20. december 1917, Troyes, Aube.

Lucien Petit-Breton in Milano–San Remo · Lucien Petit-Breton in Spomenik (kolesarstvo) · Poglej več »

Matej Mohorič

Matej Mohorič, slovenski kolesar, * 19. oktober 1994, Slovenija.

Matej Mohorič in Milano–San Remo · Matej Mohorič in Spomenik (kolesarstvo) · Poglej več »

Michał Kwiatkowski

Michał Kwiatkowski, poljski kolesar, * 2. junij 1990, Chełmża, Poljska.

Michał Kwiatkowski in Milano–San Remo · Michał Kwiatkowski in Spomenik (kolesarstvo) · Poglej več »

Odile Defraye

Odile Defraye (ali Odiel Defraeye), belgijski kolesar, * 14. julij 1888, Rumbeke, Zahodna Flandrija, † 21. avgust 1965, Bierges, Valonski Brabant.

Milano–San Remo in Odile Defraye · Odile Defraye in Spomenik (kolesarstvo) · Poglej več »

Peter Sagan

Peter Sagan, slovaški kolesar, * 26. januar 1990, Žilina, Češkoslovaška (danes Slovaška).

Milano–San Remo in Peter Sagan · Peter Sagan in Spomenik (kolesarstvo) · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Milano–San Remo in Prva svetovna vojna · Prva svetovna vojna in Spomenik (kolesarstvo) · Poglej več »

Tom Boonen

Tom Boonen, belgijski kolesar, * 15. oktober 1980, Mol.

Milano–San Remo in Tom Boonen · Spomenik (kolesarstvo) in Tom Boonen · Poglej več »