Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Michelangelo Buonarroti in Zgodovina umetnosti
Michelangelo Buonarroti in Zgodovina umetnosti še 21 stvari v skupni (v Unijapedija): Andrea Mantegna, Bazilika sv. Petra, Vatikan, Donatello, Donato Bramante, Freska, Giorgio Vasari, Giotto di Bondone, Giovanni Pisano, Jezus Kristus, Kupola, Leonardo da Vinci, Ljubljana, Lorenzo Ghiberti, Manierizem, Marmor, Masaccio, Nicola Pisano, Peter Paul Rubens, Renesansa, Sandro Botticelli, Sarkofag.
Andrea Mantegna
Andrea Mantegna (okoli 1431 – 13. september 1506) je italijanski slikar, študent rimske arheologije in zet Jacopa Bellinija.
Andrea Mantegna in Michelangelo Buonarroti · Andrea Mantegna in Zgodovina umetnosti ·
Bazilika sv. Petra, Vatikan
Papeška bazilika svetega Petra v Vatikanu (italijansko: basilica Papale di San Pietro in Vaticano) ali preprosto bazilika svetega Petra (latinsko: Basilica Sancti Petri) je cerkev, zgrajena v renesančnem slogu, ki stoji v Vatikanu, papeški enklavi v mestu Rim.
Bazilika sv. Petra, Vatikan in Michelangelo Buonarroti · Bazilika sv. Petra, Vatikan in Zgodovina umetnosti ·
Donatello
Donatello (s polnim imenom Donato di Niccolò di Betto Bardi), italijanski kipar, * okoli 1386, † 13. december 1466.
Donatello in Michelangelo Buonarroti · Donatello in Zgodovina umetnosti ·
Donato Bramante
Donato Bramante (1444 - 11. marec 1514) je italijanski arhitekt, ki je predstavil renesančno arhitekturo v Milanu in slog visoke renesanse v Rimu, kjer je bil njegov načrt za baziliko svetega Petra podlaga za načrtovanje Michelangelovega dokončanja.
Donato Bramante in Michelangelo Buonarroti · Donato Bramante in Zgodovina umetnosti ·
Freska
Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.
Freska in Michelangelo Buonarroti · Freska in Zgodovina umetnosti ·
Giorgio Vasari
Giorgio Vasari, italijanski slikar, arhitekt, pisatelj in zgodovinar, * 30. julij 1511, † 27. junij 1574.
Giorgio Vasari in Michelangelo Buonarroti · Giorgio Vasari in Zgodovina umetnosti ·
Giotto di Bondone
Giotto di Bondone, italijanski slikar in arhitekt, * 1267 ali 1276, Vespignano, Italija, † 8. januar 1337, Firenze, Italija.
Giotto di Bondone in Michelangelo Buonarroti · Giotto di Bondone in Zgodovina umetnosti ·
Giovanni Pisano
Giovanni Pisano, italijanski kipar, slikar in arhitekt, * 1250, † 1315, ki je delal v mestih Pisa, Siena in Pistoia.
Giovanni Pisano in Michelangelo Buonarroti · Giovanni Pisano in Zgodovina umetnosti ·
Jezus Kristus
Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz in (v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33. Večina sodobnih poznavalcev antike se strinja, da je Jezus dejansko obstajal in da je bil judovski rabin iz Galileje, ki je ustno razširjal svoj nauk. Krstil ga je Janez Krstnik. Križan je bil v Jeruzalemu po ukazu rimskega prefekta Poncija Pilata. Učenjaki so osnovali več portretov zgodovinskega Jezusa, ki ga pogosto prikazujejo kot nosilca ene od naslednjih vlog: voditelj apokaliptičnega gibanja, mesija, karizmatični zdravilec, čudodelec, modrec in filozof ali družbeni reformator, ki se je zavzemal za enakost vseh ljudi. Primerjali so novozavezne zapise z nekrščanskimi zgodovinskimi zapisi, da bi sestavili kronologijo Jezusovega življenja. Najširše uporabljena koledarska doba, v kateri je trenutno leto (okrajšano kot Anno Domini (n. št.), temelji na srednjeveški oceni leta Jezusovega rojstva. Kristjani verujejo, da je Jezus v svetu edinstvenega pomena. Krščanska doktrina vključuje tudi verovanje, da je bil Jezus spočet od Svetega Duha, rojen Devici, da je delal čudeže, ustanovil krščansko Cerkev, umrl na križu kot daritev v spravo za grehe, vstal od mrtvih in šel v nebesa, od koder se bo vrnil ob koncu časov. Velik del krščanstva časti Jezusa kot utelešenega Božjega sina, drugo od treh oseb Svete Trojice. Nekaj krščanskih skupnosti zavrača trinitaričnost, deloma ali v celoti, kot neskripturalno. Islam Jezusa (navadno prečrkovanega kot Isa) dojema kot pomembnega preroka in mesijo. Za muslimane je Jezus prinašalec prerok in sporočevalec ter otrok deviškega rojstva, vendar ne božjega, niti ni umrl zaradi križanja. Judje zavračajo verovanje, da je Jezus pričakovani Mesija, saj ni izpolnil mesijanskih prerokb iz Tanaka.
Jezus Kristus in Michelangelo Buonarroti · Jezus Kristus in Zgodovina umetnosti ·
Kupola
Centralna kupola stolnice v Helsinkih Sv. Nikolaj na Alten Markt v Potsdamu Kupola (iz latinščine cupula) je sferična oblika svoda nad zgradbo, ki ima tloris kroga, kvadrata ali mnogokotnika.
Kupola in Michelangelo Buonarroti · Kupola in Zgodovina umetnosti ·
Leonardo da Vinci
Signature Leonardo da Vinci, italijanski renesančni arhitekt, izumitelj, inženir, kipar in slikar, * 15. april 1452, Vinci, Toskana, Italija, † 2. maj 1519, Cloux, Francija.
Leonardo da Vinci in Michelangelo Buonarroti · Leonardo da Vinci in Zgodovina umetnosti ·
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Ljubljana in Michelangelo Buonarroti · Ljubljana in Zgodovina umetnosti ·
Lorenzo Ghiberti
Lorenzo Ghiberti, florentinski kipar, zlatar, arhitekt in umetnostni zgodovinar, * 1378, Pelago (danes Firence, Italija), † 1. december 1455, Firence.
Lorenzo Ghiberti in Michelangelo Buonarroti · Lorenzo Ghiberti in Zgodovina umetnosti ·
Manierizem
Manierizem, znan tudi kot pozna renesansa, je slog evropske umetnosti, ki se je pojavil v poznejših letih italijanske visoke renesanse okoli leta 1520, razširil se je približno do leta 1530 in trajal približno do konca 16.
Manierizem in Michelangelo Buonarroti · Manierizem in Zgodovina umetnosti ·
Marmor
Marmor Mármor je gosta metamorfna kamnina, bele do svetlo sive barve.
Marmor in Michelangelo Buonarroti · Marmor in Zgodovina umetnosti ·
Masaccio
Masaccio (rojen kot Tommaso Cassai), italijanski slikar, * 21. december 1401, † jesen 1428.
Masaccio in Michelangelo Buonarroti · Masaccio in Zgodovina umetnosti ·
Nicola Pisano
Nicola Pisano (imenovan tudi Niccolò Pisano, Nicola de Apulia ali Nicola Pisanus, 1220/1225 - 1284) je bil italijanski kipar in arhitekt, katerega delo je zaznamovano s klasičnim rimskim kiparskim slogom.
Michelangelo Buonarroti in Nicola Pisano · Nicola Pisano in Zgodovina umetnosti ·
Peter Paul Rubens
Sir Peter Paul Rubens, flamski slikar, * 28.
Michelangelo Buonarroti in Peter Paul Rubens · Peter Paul Rubens in Zgodovina umetnosti ·
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Michelangelo Buonarroti in Renesansa · Renesansa in Zgodovina umetnosti ·
Sandro Botticelli
Alessandro di Mariano di Vanni Filipepi, bolj poznan kot Sandro Botticelli, italijanski slikar, * 1. marec, 1444 ali 1445 (vprašljivo), † 17. maj, 1510). Bil je slikar florentinske šole v času zgodnje renesanse - t. i. quattrocento. Manj kot sto let kasneje je to obdobje pod patronatom Lorenza de' Medicija, Giorgio Vasari označil kot »zlato dobo« v svoji knjigi Življenjepisov umetnikov v opisu življenja Botticellija. Njegov posmrtni sloves je trpel do poznega 19. stoletja; ko je njegovo delo vnovič postalo pokazatelj veličine zgodnjerenesančnega slikarstva in sta njegovi sliki Rojstvo Venere in Pomlad postali najbolj znani mojstrski dosežek florentinskega slikarstva 15. stoletja.
Michelangelo Buonarroti in Sandro Botticelli · Sandro Botticelli in Zgodovina umetnosti ·
Sarkofag
Vipavi Sarkofag je škatlasta pogrebna krsta za truplo, najpogosteje izklesana iz kamna in stoji nad zemljo, lahko pa je tudi zakopana.
Michelangelo Buonarroti in Sarkofag · Sarkofag in Zgodovina umetnosti ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Michelangelo Buonarroti in Zgodovina umetnosti imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Michelangelo Buonarroti in Zgodovina umetnosti
Primerjava med Michelangelo Buonarroti in Zgodovina umetnosti
Michelangelo Buonarroti 120 odnose, medtem ko je Zgodovina umetnosti 338. Saj imajo skupno 21, indeks Jaccard je 4.59% = 21 / (120 + 338).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Michelangelo Buonarroti in Zgodovina umetnosti. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
