Hitreje kot brskalnik!
105 odnosi: Albert Einstein, Algebra, Ameriška akademija umetnosti in znanosti, André-Marie Ampère, Angleži, Anglija, Anoda, Arthur Schopenhauer, Benzen, Britanci, Civilno pravo, Copleyjeva medalja, Diamagnetizem, Difuzija, Dinamo, Dušikov triklorid, Električno polje, Elektrika in magnetizem, Elektroda, Elektrokemija, Elektroliza, Elektromagnetna indukcija, Elektromagnetno polje, Elektromotor, Elektroskop, Enosmerni električni tok, Ernest Rutherford, Eten, Farad, Faradayev naboj, Faradayev paradoks, Faradayev pojav, Faradayeva čaša, Faradayeva kletka, Faradayeva konstanta, Fizik, Fizika, François Jean Dominique Arago, Francoska akademija znanosti, Generator, Hans Christian Ørsted, Heksakloroetan, Hidrati plinov, Humphry Davy, Indukcijski zakon, Induktivnost, Ion, Isaac Newton, James Clerk Maxwell, Johann Josef Loschmidt, ..., John Dalton, Katoda, Kemično orožje, Kemija, Klor, Koloid, Korozija, Kovina, Kraljeva švedska akademija znanosti, Kraljeva družba, Kraljeva medalja, Kraljeva ustanova Velike Britanije, Krimska vojna, London, Magnetizem, Magnezijev sulfat, Maxwellove enačbe, Nanotehnika, Nature, Nobelova nagrada za fiziko, Ogljikov dioksid, Ogljikov tetraklorid, Oksidacijsko stanje, Pieter Zeeman, Polarizacija valovanja, Polje (fizika), Predsednik Kraljeve družbe, Rumfordova medalja, Spektralna črta, Spektroskopija, Steklo, Surrey, Svetloba, Sveto pismo, Temza, The Times, Thomas Graham (kemik), Tlak, Tradicionalne grofije Anglije, Trigonometrija, Univerza v Oxfordu, Vodikov bromid, Vodikov sulfid, Westminstrska opatija, William Hyde Wollaston, William Thomas Brande, William Whewell, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Zlato, Znanost, Znanstvenik, 1791, 1867, 22. september, 25. avgust. Razširi indeks (55 več) »
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Novo!!: Michael Faraday in Albert Einstein · Poglej več »
Algebra
Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.
Novo!!: Michael Faraday in Algebra · Poglej več »
Ameriška akademija umetnosti in znanosti
Sedež akademije v Cambridgeu, Massachusetts, ZDA Ameriška akademija umetnosti in znanosti s sedežem v mestu Cambridge, Massachusetts, ZDA, je akademska ustanova, katere cilj je »gojiti vsa področja umetnosti in znanosti«.
Novo!!: Michael Faraday in Ameriška akademija umetnosti in znanosti · Poglej več »
André-Marie Ampère
André-Marie Ampère, francoski fizik in matematik, * 20. januar 1775, Poleymieux-au-Mont-d'Or pri Lyonu, Rhone, Francija, † 10. junij 1836, Marseille, Francija.
Novo!!: Michael Faraday in André-Marie Ampère · Poglej več »
Angleži
Angleži so v glavnem prebivalci Anglije, včasih tudi Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Michael Faraday in Angleži · Poglej več »
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Michael Faraday in Anglija · Poglej več »
Anoda
Anóda je negativna elektroda pri galvanskih členih, elektronkah, polprevodniških diodah.
Novo!!: Michael Faraday in Anoda · Poglej več »
Arthur Schopenhauer
Arthur Schopenhauer, nemški filozof, * 22. februar 1788, Gdansk, † 21. september 1860, Frankfurt na Majni, Nemčija.
Novo!!: Michael Faraday in Arthur Schopenhauer · Poglej več »
Benzen
Benzen ali benzol je aromatska kemična spojina s formulo C6H6.
Novo!!: Michael Faraday in Benzen · Poglej več »
Britanci
Britanci so avtohtoni prebivalci Velike Britanije in njihovi potomci, v današnjem času pa se izraz nanaša na državljane Združenega kraljestva.
Novo!!: Michael Faraday in Britanci · Poglej več »
Civilno pravo
Civilno pravo je pravo odnosov med zasebniki.
Novo!!: Michael Faraday in Civilno pravo · Poglej več »
Copleyjeva medalja
Copleyjeva medalja je znanstvena nagrada za dosežke na kateremkoli področju znanosti in je najuglednejša nagrada, ki jo podeljuje Kraljeva družba iz Londona.
Novo!!: Michael Faraday in Copleyjeva medalja · Poglej več »
Diamagnetizem
pirolitskega ogljika lebdi nad kockami trajnega magneta iz neodima Diamagnetízem je v fiziki pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo manjša od gostote magnetnega polja izven te snovi.
Novo!!: Michael Faraday in Diamagnetizem · Poglej več »
Difuzija
Difuzíja je spontano razširjanje snovi, toplote ali gibalne količine zaradi prostorske nehomogenosti odgovarjajočih fizikalnih količin.
Novo!!: Michael Faraday in Difuzija · Poglej več »
Dinamo
Dinamo je električni generator, ki proizvaja enosmerni tok z uporabo komutatorja.
Novo!!: Michael Faraday in Dinamo · Poglej več »
Dušikov triklorid
Dušikov triklorid ali trikloramin je spojina s formulo.
Novo!!: Michael Faraday in Dušikov triklorid · Poglej več »
Električno polje
električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.
Novo!!: Michael Faraday in Električno polje · Poglej več »
Elektrika in magnetizem
Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.
Novo!!: Michael Faraday in Elektrika in magnetizem · Poglej več »
Elektroda
Elektroda je prevodnik, ki omogoča kontakt z nekovinskim delom električnih tokokrogov.
Novo!!: Michael Faraday in Elektroda · Poglej več »
Elektrokemija
Angleška kemika John Frederic Daniell (levo) in Michael Faraday (desno), začetnika elektrokemije. Elektrokemija je veja kemije, ki se ukvarja z raziskovanjem kemijskih reakcij, ki potekajo v raztopinah na fazni meji med elektronskim prevodnikom (kovina ali polprevodnik) in ionskim prevodnikom (elektrolit).
Novo!!: Michael Faraday in Elektrokemija · Poglej več »
Elektroliza
Aparat za elektrolizo Elektrolíza je kemijski postopek, s pomočjo katerega se izvaja redukcija in oksidacija kemijskih elementov oz.
Novo!!: Michael Faraday in Elektroliza · Poglej več »
Elektromagnetna indukcija
Eléktromagnétna indúkcija je pojav, pri katerem nastane električna napetost v vodniku, ki se giblje v magnetnem polju tako, da smer vodnika ne sovpada s smerjo magnetnega polja, ali v električnem krogu, postavljenem v spremenljivem magnetnem polju.
Novo!!: Michael Faraday in Elektromagnetna indukcija · Poglej več »
Elektromagnetno polje
Elektromagnetno polje je fizično polje, ki ga v svoji okolici povzročajo nabita telesa.
Novo!!: Michael Faraday in Elektromagnetno polje · Poglej več »
Elektromotor
Različni elektromotorji Eléktromotór je stroj, ki pretvarja električno energijo v mehansko.
Novo!!: Michael Faraday in Elektromotor · Poglej več »
Elektroskop
Elektroskop z zlatimi lističi Elektroskop je analogna naprava za dokazovanje električne napetosti in nabojev.
Novo!!: Michael Faraday in Elektroskop · Poglej več »
Enosmerni električni tok
Enosmerni električni tok je energija, ki poteka od pozitivnega pola do negativnega pola.
Novo!!: Michael Faraday in Enosmerni električni tok · Poglej več »
Ernest Rutherford
Ernest Rutherford, 1.
Novo!!: Michael Faraday in Ernest Rutherford · Poglej več »
Eten
Etén, tudi etilén, je nenasičen acikličen ogljikovodik z eno dvojno vezjo (alken) in kemijsko formulo C2H4.
Novo!!: Michael Faraday in Eten · Poglej več »
Farad
Različni kondenzatorji Kondenzator s kapaciteto enega farada Farád (oznaka F) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za kapacitivnost.
Novo!!: Michael Faraday in Farad · Poglej več »
Faradayev naboj
Faradayev naboj, imenovan tudi Faradayeva konstanta, se označi s črko F. Pove nam naboj enega mola elektronov.
Novo!!: Michael Faraday in Faradayev naboj · Poglej več »
Faradayev paradoks
Faradayev paradoks je pojav, ko nekateri poskusi s homopolarnim generatorjem dajo rezultate, ki so v nasprotju s Faradayevim zakonom magnetne indukcije Ui.
Novo!!: Michael Faraday in Faradayev paradoks · Poglej več »
Faradayev pojav
Faradayev pojav (tudi Faradayeva rotacija) je magnetooptični pojav, ki nastane zaradi vpliva magnetnega polja na širjenje svetlobe skozi neko sredstvo.
Novo!!: Michael Faraday in Faradayev pojav · Poglej več »
Faradayeva čaša
Shematski prikaz Faradayeve čaše Faradayeva čaša z zaslonko na prednji strani Faradayeva čaša je električno prevodna kovinska čaša, zasnovana za lovljenje nabitih delcev v vakuumu.
Novo!!: Michael Faraday in Faradayeva čaša · Poglej več »
Faradayeva kletka
Vstop v Faradayevo kletko Faradayeva kletka je omejen prostor, ki razločuje električno polje, in je kot tak dokaz za Gaussov zakon.
Novo!!: Michael Faraday in Faradayeva kletka · Poglej več »
Faradayeva konstanta
Faradayeva konstánta je v fiziki in kemiji konstanta, ki podaja jakost električnega naboja enega mola elektronov.
Novo!!: Michael Faraday in Faradayeva konstanta · Poglej več »
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Novo!!: Michael Faraday in Fizik · Poglej več »
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Novo!!: Michael Faraday in Fizika · Poglej več »
François Jean Dominique Arago
François Jean Dominique Arago, katalonsko-francoski fizik, astronom in politik, * 26. februar 1786, Estagel pri Perpignanu, vzhodni Pireneji, Francija, † 2. oktober 1853, Pariz.
Novo!!: Michael Faraday in François Jean Dominique Arago · Poglej več »
Francoska akademija znanosti
Ludvika XIV. v Akademiji leta 1671 Francoska akademija znanosti je znanstveno društvo, ki ga je leta 1666 ustanovil francoski kralj Ludvik XIV. na pobudo Jean-Baptistea Colberta, da bi spodbujalo in ščitilo duh francoskega znanstvenega raziskovanja.
Novo!!: Michael Faraday in Francoska akademija znanosti · Poglej več »
Generator
za druge pomene glej Generator (razločitev) Generator je v teoriji grup tisti najmanjši del grupe, s katerim lahko dobimo vse elemente grupe z v grupi določenim množenjem.
Novo!!: Michael Faraday in Generator · Poglej več »
Hans Christian Ørsted
Hans Christian Ørsted, danski fizik in kemik, * 14. avgust 1777, Rudkøbing, otok Langeland, Danska, † 9. marec 1851, København, Danska.
Novo!!: Michael Faraday in Hans Christian Ørsted · Poglej več »
Heksakloroetan
Heksakloroetan ali perkloroetan je organska klorova spojina s formulo.
Novo!!: Michael Faraday in Heksakloroetan · Poglej več »
Hidrati plinov
Hidrat metana, vraščen v sediment; greben pred obalo Oregona, Združene države Amerike Hidrati plinov, hidrati ali klatrati so kristalne trdne snovi na vodni osnovi, podobne ledu, v katerih so majhne nepolarne molekule, običajno plini, ali polarne molekule z velikimi hidrofobnimi deli ujete v »kletke« zamrznjenih molekul vode, vezanih z vodikovimi vezmi.
Novo!!: Michael Faraday in Hidrati plinov · Poglej več »
Humphry Davy
Sir Humphry Davy, PRS, angleški kemik in fizik, * 17. december 1778, Penzance, grofija Cornwall, Anglija, † 29. maj 1829, Ženeva, Švica.
Novo!!: Michael Faraday in Humphry Davy · Poglej več »
Indukcijski zakon
Indúkcijski zákon (tudi Faradayev zákon v fiziki pravi, da je pri elektromagnetni indukciji inducirana napetost Ui v zaključeni zanki premo sorazmerna hitrosti spreminjanja magnetnega pretoka Φm skozi površino te zanke: Pri tem je E jakost induciranega električnega polja v vodniku, ds pa neskončno majhen premik vzdolž zanke. Predznak inducirane napetosti razlaga Lenzovo pravilo, po katerem se v zanki inducirani tok, ki skuša zaradi lastne indukcije s svojim magnetnim poljem nasprotovati spremembi, ki ga je povzročila. Indukcijski zakon predstavlja eno od Maxwellovih enačb. Zakon nosi ime po angleškem fiziku Michaelu Faradayu, ki ga je leta 1831 prvi podal v matematični obliki.
Novo!!: Michael Faraday in Indukcijski zakon · Poglej več »
Induktivnost
Induktívnost (oznaka L) je elektrotehniška in fizikalna veličina, ki podaja razmerje med magnetnim pretokom skozi sklenjeno zanko in električnim tokom, ki je vzrok tega magnetnega pretoka: Je snovno geometrijska značilnost, sposobnost vodnikov, magnetov, tuljav, da s pomočjo električnega toka ustvarijo magnetni sklep.
Novo!!: Michael Faraday in Induktivnost · Poglej več »
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Novo!!: Michael Faraday in Ion · Poglej več »
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Novo!!: Michael Faraday in Isaac Newton · Poglej več »
James Clerk Maxwell
Prva obstojna barvna fotografija na svetu. Maxwell jo je posnel leta 1861. James Clerk Maxwell, škotski fizik in matematik, * 13. junij 1831, Edinburg, Škotska, † 5. november 1879, Cambridge, Anglija.
Novo!!: Michael Faraday in James Clerk Maxwell · Poglej več »
Johann Josef Loschmidt
Jan ali Johann Josef Loschmidt, avstrijski fizik in kemik, * 15. marec 1821, Putschirn (danes Počerny, del Karlovyh Varov), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Češka), † 8. julij 1895, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).
Novo!!: Michael Faraday in Johann Josef Loschmidt · Poglej več »
John Dalton
John Dalton, angleški kemik in fizik, * 6. september 1766, Eaglesfield pri Cockermouthu, grofija Cumberland, Anglija, † 27. julij 1844, Manchester.
Novo!!: Michael Faraday in John Dalton · Poglej več »
Katoda
Katóda je pozitivna elektroda pri galvanskih členih, elektronkah, polprevodniških diodah, na kateri poteka kemijska reakcija redukcije.
Novo!!: Michael Faraday in Katoda · Poglej več »
Kemično orožje
Oboroženih sil ZDA Kémično oróžje je vsako bojno sredstvo v obliki naravnega ali umetnega (sintetičnega) strupa ali zažigalnega sredstva, namenjeno za začasno onesposobitev ali povzročitev hudih poškodb ter smrti ljudi in/ali živali, ali pa za uničenje rastlin in s tem onemogočanje njihove uporabe, ter se ga uvršča med orožja za množično uničevanje.
Novo!!: Michael Faraday in Kemično orožje · Poglej več »
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Novo!!: Michael Faraday in Kemija · Poglej več »
Klor
Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.
Novo!!: Michael Faraday in Klor · Poglej več »
Koloid
Koloíd (grško kólla - klej + eĩdos - lik, videz) je snov, dispergirana v drugi snovi (disperznem sredstvu) tako, da so delci prve snovi veliki od 1 nm do 1 μm.
Novo!!: Michael Faraday in Koloid · Poglej več »
Korozija
Korozija Korozíja je razdiralni napad na kovino in najpogosteje temelji na elektrokemijskih reakcijah, ki potekajo zaradi termodinamske nestabilnosti materiala v nekem okolju.
Novo!!: Michael Faraday in Korozija · Poglej več »
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Novo!!: Michael Faraday in Kovina · Poglej več »
Kraljeva švedska akademija znanosti
Kraljeva švedska akademija znanosti (okrajšano KVA) je nevladna akademska ustanova s sedežem v Stockholmu na Švedskem, usmerjena v spodbujanje napredka znanosti in zagotavljanja njene svobode.
Novo!!: Michael Faraday in Kraljeva švedska akademija znanosti · Poglej več »
Kraljeva družba
Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.
Novo!!: Michael Faraday in Kraljeva družba · Poglej več »
Kraljeva medalja
Kraljeva medalja ali tudi kraljičina medalja (/The Queen's Medal) je znanstvena nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Kraljeva družba iz Londona za »dva najpomembnejša prispevka k napredku naravoslovnega znanja« in za »en izjemen prispevek k uporabnim znanostim« znotraj Skupnosti narodov.
Novo!!: Michael Faraday in Kraljeva medalja · Poglej več »
Kraljeva ustanova Velike Britanije
Kraljeva ustanova Velike Britanije, pogosto kar Kraljeva ustanova, skrajšano Ri ali RI, je organizacija za znanstveno izobraževanje in raziskovanje s sedežem v Westminstru v Londonu.
Novo!!: Michael Faraday in Kraljeva ustanova Velike Britanije · Poglej več »
Krimska vojna
Krimska vojna je bila vojna, ki je sredi 19. stoletja potekala med Ruskim imperijem in Združenim kraljestvom, Francijo, Osmanskim cesarstvom in Kraljevino Sardinijo.
Novo!!: Michael Faraday in Krimska vojna · Poglej več »
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Michael Faraday in London · Poglej več »
Magnetizem
Magnetízem je fizikalni pojav, s katerim nekatere snovi delujejo z odbojno ali privlačno silo na druge snovi.
Novo!!: Michael Faraday in Magnetizem · Poglej več »
Magnezijev sulfat
Magnezijev sulfat (tudi grenka sol, ledena sol) so mali beli oziroma brezbarvni kristali, po navadi igličaste oblike s hladnim, slano-grenkim okusom.
Novo!!: Michael Faraday in Magnezijev sulfat · Poglej več »
Maxwellove enačbe
Maxwellove enáčbe so osnovni zakoni elektrodinamike, ki povezujejo električno in magnetno polje v elektromagnetno polje ter opisujejo njegove časovne spremembe in širjenje v prostoru.
Novo!!: Michael Faraday in Maxwellove enačbe · Poglej več »
Nanotehnika
Vrteča se kristalna struktura C60 »nanotehnologija« Nánotéhnika je izraz, s katerim se označuje tehnični razvoj v nanometrskem merilu (nanolestvici), navadno v velikostih od 0,1 do 100 nm (en nanometer je enak tisočinki mikrometra ali milijoninki milimetra).
Novo!!: Michael Faraday in Nanotehnika · Poglej več »
Nature
Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.
Novo!!: Michael Faraday in Nature · Poglej več »
Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.
Novo!!: Michael Faraday in Nobelova nagrada za fiziko · Poglej več »
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Novo!!: Michael Faraday in Ogljikov dioksid · Poglej več »
Ogljikov tetraklorid
Ogljikov tetraklorid, znan tudi kot tetraklorometan in tetraklorogljik, je organska spojina s formulo CCl4.
Novo!!: Michael Faraday in Ogljikov tetraklorid · Poglej več »
Oksidacijsko stanje
Oksidacijsko stanje je v kemiji indikator stopnje oksidacije atoma ali kemijske spojine.
Novo!!: Michael Faraday in Oksidacijsko stanje · Poglej več »
Pieter Zeeman
Pieter Zeeman, nizozemski fizik, * 25. maj 1865, Zonnemaire, Nizozemska, † 9. oktober 1943, Amsterdam, Nizozemska.
Novo!!: Michael Faraday in Pieter Zeeman · Poglej več »
Polarizacija valovanja
Polarizácija valovánja opisuje smer nihanja količine, ki valuje.
Novo!!: Michael Faraday in Polarizacija valovanja · Poglej več »
Polje (fizika)
Polje je v fiziki pojem, ki vsaki točki prostor-časa pripisuje vrednost neke fizikalne količine.
Novo!!: Michael Faraday in Polje (fizika) · Poglej več »
Predsednik Kraljeve družbe
Predsednik Kraljeve družbe (izvirno; kratica PRS) je izvoljeni vodja Kraljeve družbe iz Londona.
Novo!!: Michael Faraday in Predsednik Kraljeve družbe · Poglej več »
Rumfordova medalja
Rumfordova medalja je znanstvena nagrada za izjemna nedavna odkritja na področju toplotnih ali optičnih značilnosti snovi znanstvenika, ki deluje v Evropi.
Novo!!: Michael Faraday in Rumfordova medalja · Poglej več »
Spektralna črta
Absorpcijske črte za zrak pri posredni osvetlitvi, pri čemer neposredni vir svetlobe ni viden, tako da plin ni neposredno med virom in detektorjem. Vidne so Fraunhoferjeve črte v sončni svetlobi in Rayleighovo sipanje. Posnetek je spekter modrega neba nekoliko blizu obzorja, ki gleda proti vzhodu s soncem na zahodu na jasen dan okoli 15.00–16.00 ure. Spektralna črta je šibkejše ali močnejše območje v sicer enakomernem in zveznem spektru svetlobe.
Novo!!: Michael Faraday in Spektralna črta · Poglej več »
Spektroskopija
prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.
Novo!!: Michael Faraday in Spektroskopija · Poglej več »
Steklo
Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.
Novo!!: Michael Faraday in Steklo · Poglej več »
Surrey
Surrey je grofija na jugovzhodu Anglije.
Novo!!: Michael Faraday in Surrey · Poglej več »
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Novo!!: Michael Faraday in Svetloba · Poglej več »
Sveto pismo
Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.
Novo!!: Michael Faraday in Sveto pismo · Poglej več »
Temza
Temza (izg. /ˈtɛmz/) je ena pomembnejših rek v Angliji, ki teče po južnem delu dežele v smeri od zahoda proti vzhodu.
Novo!!: Michael Faraday in Temza · Poglej več »
The Times
Naslovnica 4. decembra 1788 The Times je britanski dnevni državni časnik, ki je pričel izhajati leta 1785 kot The Daily Universal Register.
Novo!!: Michael Faraday in The Times · Poglej več »
Thomas Graham (kemik)
Thomas Graham, škotski kemik, * 21. december 1805, Glasgow, Škotska, † 16. september 1869, London, Anglija.
Novo!!: Michael Faraday in Thomas Graham (kemik) · Poglej več »
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Novo!!: Michael Faraday in Tlak · Poglej več »
Tradicionalne grofije Anglije
Tradicionalne grofije (ali zgodovinske grofije) Anglije so zgodovinske in zemljepisne podrazdelitve države.
Novo!!: Michael Faraday in Tradicionalne grofije Anglije · Poglej več »
Trigonometrija
Beseda trigonometríja izhaja iz grških besed trigonon - trikotnik + metria - merjenje.
Novo!!: Michael Faraday in Trigonometrija · Poglej več »
Univerza v Oxfordu
Univerza v Oxfordu je univerza v Oxfordu, Anglija, ki je bila ustanovljena okoli leta 1096 in velja za najstarejšo univerzo v angleško govorečem svetu.
Novo!!: Michael Faraday in Univerza v Oxfordu · Poglej več »
Vodikov bromid
Vodikov bromid (tudi Bromvodik; HBr) je zelo jedka snov, ki je lahko v plinastem ali tekočem stanju.
Novo!!: Michael Faraday in Vodikov bromid · Poglej več »
Vodikov sulfid
Vodikov sulfid je kemijska spojina s formulo H2S.
Novo!!: Michael Faraday in Vodikov sulfid · Poglej več »
Westminstrska opatija
Westminstrska opatija, uradno imenovana kolegijska cerkev svetega Petra pri Westminstru, je velika, predvsem gotska opatijska cerkev v mestu Westminster v Londonu v Angliji, tik zahodno od Westminstrske palače.
Novo!!: Michael Faraday in Westminstrska opatija · Poglej več »
William Hyde Wollaston
William Hyde Wollaston, PRS, angleški kemik in fizik, * 6. avgust 1766, † 22. december 1828.
Novo!!: Michael Faraday in William Hyde Wollaston · Poglej več »
William Thomas Brande
William Thomas Brande, angleški kemik, * 11. januar 1788, † 11. februar 1866.
Novo!!: Michael Faraday in William Thomas Brande · Poglej več »
William Whewell
William Whewell (angleški polihistor, znanstvenik, filozof, teolog in zgodovinar znanosti, * 24. maj 1794, Lancaster, Anglija, † 6. marec 1866, Cambridge, Anglija. Whewell je spadal v krog najpomembnejših in najvplivnejših osebnosti v Angliji v času 19. stoletja. Živel je v času specializacije znanosti, sam pa je ostal zvest smernicam prejšnje dobe, saj se je ukvarjal z vsem po malo. Obširno je pisal o številnih temah, vključno o mehaniki, mineralogiji, geologiji, astronomiji, politični ekonomiji, teologiji, matematiki, o reformah izobraževanja, mednarodnem pravu, arhitekturi, o zgodovini in hkrati filozofiji znanosti. Ukvarjal se je s poezijo in prevajal pesnika Goetheja. Napisal pa je tudi dela, ki so še vedno priznana v filozofiji, zgodovini znanosti in nravstveni filozofiji. Bil je eden od ustanovnih članov in predsednik Britanskega združenja za napredek znanosti, štipendist Kraljeve družbe, predsednik geološkega društva in dolgoletni Master of Trinity College, Cambridge (1841-1866). Njegova dela je priznavala večina znanstvenikov tistega časa, med njimi John Herschel, Charles Darwin, Charles Lyell in Michael Faraday. Slednji je zelo cenil njegove filozofske in znanstvene nasvete ter terminološko pomoč. Whewell je namreč izumil izraze kot so katoda, anoda in ion. Poleg tega pa je prvi začel uporabljati besedo znanstvenik. Pred tem je bil namreč v uporabi izraz prirodoslovec in človek znanosti (Man of Science). Na njegova dela so najbolj vplivali tako imenovani filozofski zajtrki, na katerih se je v času zime 1812 in pomladi 1813 srečeval s tremi študenti Univerze v Cambridgeu (Charles Babbage, John Herschel in Richard Jones). Na filozofskem področju je deloval predvsem v filozofiji morale in filozofiji znanosti, kjer se je problemsko ukvarjal z induktivnim sklepanjem.
Novo!!: Michael Faraday in William Whewell · Poglej več »
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Novo!!: Michael Faraday in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Novo!!: Michael Faraday in Zlato · Poglej več »
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Novo!!: Michael Faraday in Znanost · Poglej več »
Znanstvenik
Znanstvenik se ukvarja z znanostjo in pri tem uporablja znanstvene metode.
Novo!!: Michael Faraday in Znanstvenik · Poglej več »
1791
1791 (MDCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: Michael Faraday in 1791 · Poglej več »
1867
1867 (MDCCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Michael Faraday in 1867 · Poglej več »
22. september
22.
Novo!!: Michael Faraday in 22. september · Poglej več »
25. avgust
25.
Novo!!: Michael Faraday in 25. avgust · Poglej več »
