Podobnosti med Mezopotamija in Staro asirsko cesarstvo
Mezopotamija in Staro asirsko cesarstvo Å”e 46 stvari v skupni (v Unijapedija): Ašur, AkadšÄina, Akadsko kraljestvo, Amoriti, Anatolija, Babilon, Babilonija, Baker, Bakrena doba, Bron, Bronasta doba, Egipt, Enlil, Evfrat, Hadad, Hamurabi, Hatuša, Hetiti, Ištar, Irak, Iran, JeÄmen, Kamena doba, Kasiti, Kiš, Klinopis, Lagaš, Limmu, Marduk, Mrk, ..., Nipur, Pisava, Sargon Akadski, Sasanidsko cesarstvo, Semitski jeziki, Sin (mitologija), Sirija, Sredozemsko morje, Stari Egipt, SumeršÄina, Sumerija, Tigris, Ur, Uruk, Zagros, Zigurat. RazÅ”iri indeks (16 veÄ) »
Ašur
Ašur (akadsko Aššur, asirsko Aššur, asirsko novoaramejsko Ätûr, hebrejsko ×ַשּ××Ö¼×Ø, arabsko Ų¢Ų“ŁŲ±, kurdsko Asûr), znan tudi kot Qal'at Sherqat in Kalah Shergat, je mesto Novoasirskega cesarstva.
Ašur in Mezopotamija · Ašur in Staro asirsko cesarstvo ·
AkadšÄina
AkadšÄina (akadsko akkadû) je izumrl semitski jezik iz obširne afroazijske jezikovne družine, ki se je govoril v stari Mezopotamiji.
AkadšÄina in Mezopotamija · AkadšÄina in Staro asirsko cesarstvo ·
Akadsko kraljestvo
Akadsko kraljestvo je bilo kraljestvo v Mezopozamiji.
Akadsko kraljestvo in Mezopotamija · Akadsko kraljestvo in Staro asirsko cesarstvo ·
Amoriti
Amoriti (sumersko Mar-tu, akadsko Tidnum ali AmurrÅ«m, egipÄansko Amar, hebrejsko ××××Ø×) so starodavni semitski narod, ki je v drugi polovici 3.
Amoriti in Mezopotamija · Amoriti in Staro asirsko cesarstvo ·
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz gršÄine ανατολη - »sonÄni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinšÄine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del TurÄije.
Anatolija in Mezopotamija · Anatolija in Staro asirsko cesarstvo ·
Babilon
Babilon je bilo najpomembnejše kraljestvo v antiÄni Mezopotamiji od 18-6.
Babilon in Mezopotamija · Babilon in Staro asirsko cesarstvo ·
Babilonija
Babilonskemu imperiju je Hamurabi, 1792 - 1750 pr. n. št. Babilonija, kasneje tudi Babilonsko cesarstvo, je bila v obdobju med 1900 ali 1800 pr.
Babilonija in Mezopotamija · Babilonija in Staro asirsko cesarstvo ·
Baker
Baker je kemiÄni element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Baker in Mezopotamija · Baker in Staro asirsko cesarstvo ·
Bakrena doba
Bakrena doba (χαλκĻς khalkós, "baker" and λĪÆθος. líthos, "kamen"), anglešÄina: Chalcolithic) je obdobje v prazgodovini, ki ki je trajalo med letoma 4000 in 2300 pr.n. št. Znano je tudi kot eneolitik (iz latinšÄine aeneus "baker"), je arheološko obdobje, za katero je znaÄilna redna Äloveška manipulacija z bakrom, vendar pred odkritjem bronastih zlitin. Sodobni raziskovalci menijo, da je to obdobje podskupina širšega neolitika, prejšnji uÄenjaki pa so ga opredelili kot prehodno obdobje med neolitikom in bronasto dobo. Velja tudi za prvo fazo od treh v kovinski dobi. Arheološko najdišÄe Belovode na planini Rudnik v ima najstarejše varno datirane dokaze o taljenju bakra pri visoki temperaturi na svetu iz leta 5000 pr. n. št. (7000 pred sedanjostjo). Prehod iz bakrene dobe v bronasto dobo se je v Evropi zgodil med poznim 5. in poznim 3. tisoÄletjem pr. n. št. Na antiÄnem Bližnjem vzhodu je bakrena doba zajemala približno isto obdobje, ki se je zaÄelo v poznem 5. tisoÄletju pred našim štetjem in je trajalo približno tisoÄletje, preden je povzroÄilo zgodnjo bronasto dobo. Kljub temu je študija v reviji Antiquity iz leta 2013 poroÄala o najdbi ploÄevinaste bronaste folije iz arheološkega najdišÄa PloÄnik iz l. 4650 pr. n. št., kot tudi 14 drugih artefaktov iz Bolgarije in Srbije iz obdobja pred 4000 pr. n. št., kar je pokazalo, da je bil zgodnji kositrni bron pogostejši, kot se je mislilo prej, in se je neodvisno razvil v Evropi 1500 let pred prvimi zlitinami kositrnega brona na Bližnjem vzhodu.
Bakrena doba in Mezopotamija · Bakrena doba in Staro asirsko cesarstvo ·
Bron
RazliÄni predmeti iz brona Bron je ime za zlitine bakra s kositrom, aluminijem, svincem, berilijem, silicijem, manganom, železom in nikljem; vendar nikoli s cinkom, Äigar zlitino z bakrom imenujemo med.
Bron in Mezopotamija · Bron in Staro asirsko cesarstvo ·
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Bronasta doba in Mezopotamija · Bronasta doba in Staro asirsko cesarstvo ·
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vkljuÄuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Egipt in Mezopotamija · Egipt in Staro asirsko cesarstvo ·
Enlil
Enlil (sumersko ššš¤ dEN.LÍL, Gospodar vetraHalloran 2006.Holland 2009, str. 114.Nemet-Nejat 1998, str. 182.) kasneje znan kot Elil, je bil mezopotamski bog, povezan z vetrom, zrakom, zemljo in neurji.
Enlil in Mezopotamija · Enlil in Staro asirsko cesarstvo ·
Evfrat
Évfrat ((al-Furat)) je grško ime za bližnjevzhodno reko, ki je zahodnejša od dveh rek (vzhodna je Tigris), ki doloÄata Mezopotamijo.
Evfrat in Mezopotamija · Evfrat in Staro asirsko cesarstvo ·
Hadad
Hadad (ugaritsko š š Haddu), Adad (akadsko šš ) ali Iškur (sumersko) je bil bog groma in dežja v kanaanskem in starodavnih mezopotamskih verstvih.
Hadad in Mezopotamija · Hadad in Staro asirsko cesarstvo ·
Hamurabi
Hamurabi (1810 pr. n. št.–ok. 1750 pr. n. št.) je bil šesti babilonski kralj iz prve babilonske dinastije Amoritov.
Hamurabi in Mezopotamija · Hamurabi in Staro asirsko cesarstvo ·
Hatuša
Hatuša (hetitsko įøŖa-at-tu-ša, turško HattuÅaÅ), v bronasti dobi prestolnica Hetitskega cesarstva.
Hatuša in Mezopotamija · Hatuša in Staro asirsko cesarstvo ·
Hetiti
Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji TurÄiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središÄem Hatuša (danes vas BoÄazköy v TurÄiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.
Hetiti in Mezopotamija · Hetiti in Staro asirsko cesarstvo ·
Ištar
reliefa Kraljica noÄi, za katero se pogosto domneva, da predstavlja boginjo Ištar Ištar (pri Sumercih znana tudi kot Inana) je bila vzhodnosemitska akadska, asirska in babilonska boginja plodnosti, ljubezni, vojne in spolnega poželenja.
Ištar in Mezopotamija · Ištar in Staro asirsko cesarstvo ·
Irak
Republika Irak (v sumeršÄini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.
Irak in Mezopotamija · Irak in Staro asirsko cesarstvo ·
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Iran in Mezopotamija · Iran in Staro asirsko cesarstvo ·
JeÄmen
JêÄmen (znanstveno ime Hordeum vulgare) smatrajo za zelo staro žito.
JeÄmen in Mezopotamija · JeÄmen in Staro asirsko cesarstvo ·
Kamena doba
Kamena doba (pred 6 milijoni let - 6000 pr. n. št.) je obdobje prazgodovine, v kateri so ljudje svoja orodja izdelovali predvsem iz kamna (najpogosteje kremena).
Kamena doba in Mezopotamija · Kamena doba in Staro asirsko cesarstvo ·
Kasiti
Kasiti so bili starodavno bližnjevzhodno ljudstvo, ki je po propadu Starobabilonskega cesarstva vladalo v Babiloniji od približno 1531 do 1155 pr.
Kasiti in Mezopotamija · Kasiti in Staro asirsko cesarstvo ·
Kiš
AntiÄna sumerska mesta Kiš (sumersko Kiš, transliterirano KiÅki, akadsko kiššatu) je bilo antiÄno mesto v Sumeriji, za katero se domneva, da je stalo blizu sedanjega Tell al-Uhaymirja v iraškem governoratu Babil, kakšnih 12 km vzhodno od Babilona in 80 km južno od Bagdada.
Kiš in Mezopotamija · Kiš in Staro asirsko cesarstvo ·
Klinopis
Klinopis je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.
Klinopis in Mezopotamija · Klinopis in Staro asirsko cesarstvo ·
Lagaš
Lagaš ali Lagas (sumersko Lagaški, klinopisno.LAKI ali.LAKI, skladišÄe, kašÄa ali zakladnica, akadsko Nakamtu), sedanji Tell Al-Hiba, governorat Dhi Qar, Irak, je bil starodavno mezopotamsko mesto severozahodno od sotoÄja Evfrata in Tigrisa in vzhodno od Uruka in približno 22 km vzhodno od sodobnega Ash Shatraha v Iraku.
Lagaš in Mezopotamija · Lagaš in Staro asirsko cesarstvo ·
Limmu
Limmu je bil asirski eponim.
Limmu in Mezopotamija · Limmu in Staro asirsko cesarstvo ·
Marduk
Upodobitev Marduka Marduk je v babilonski mitologiji glavni bog.
Marduk in Mezopotamija · Marduk in Staro asirsko cesarstvo ·
Mrk
MÅk je pojav, pri katerem se eno astronomsko telo premakne v senco drugega.
Mezopotamija in Mrk · Mrk in Staro asirsko cesarstvo ·
Nipur
Nipur (URUEN.LIL, sumersko Nibru, pogosto logografsko zapisano kot EN.LÍLKI, Enlilovo mesto, akadsko Nibbur) je bil eno od najstarejših sumerskih mest.
Mezopotamija in Nipur · Nipur in Staro asirsko cesarstvo ·
Pisava
logografska pisava) Pisáva je grafiÄna predstavitev elementov jezika in stavkov z uporabo grafemov.
Mezopotamija in Pisava · Pisava in Staro asirsko cesarstvo ·
Sargon Akadski
Sargon Akadski, znan tudi kot Sargon Veliki (akadsko Šarru-kÄ«nu, pravi kralj ali zakoniti kralj), je bil kralj semitskega Akadskega kraljestva, ki je vladal v 24.
Mezopotamija in Sargon Akadski · Sargon Akadski in Staro asirsko cesarstvo ·
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Mezopotamija in Sasanidsko cesarstvo · Sasanidsko cesarstvo in Staro asirsko cesarstvo ·
Semitski jeziki
Semitski jeziki so jezikovna skupina, ki pripada severnovzhodnemu afroazijskemu jezikovnemu deblu, edinemu, ki ga govorijo v Aziji.
Mezopotamija in Semitski jeziki · Semitski jeziki in Staro asirsko cesarstvo ·
Sin (mitologija)
SÄ«n ali Suen (akadsko ššŖ EN.ZU, izgovorjeno kot Su'en, Sîn) ali Nana (sumersko ššš DŠEŠ.KI, DNANNA) je bil v mezopotamski sumerski, akadski, asirski in babilonski mitologijo bog lune.
Mezopotamija in Sin (mitologija) · Sin (mitologija) in Staro asirsko cesarstvo ·
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Mezopotamija in Sirija · Sirija in Staro asirsko cesarstvo ·
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Mezopotamija in Sredozemsko morje · Sredozemsko morje in Staro asirsko cesarstvo ·
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Mezopotamija in Stari Egipt · Stari Egipt in Staro asirsko cesarstvo ·
SumeršÄina
SumeršÄina (sumersko EME.GĢIR15) je izumrl izoliran jezik antiÄnih Sumercev, ki se je govoril v južni Mezopotamiji, sedanjem južnem Iraku.
Mezopotamija in SumeršÄina · Staro asirsko cesarstvo in SumeršÄina ·
Sumerija
Sumerija je najstarejša znana civilizacija, nahaja se na jugu nekdanje Mezopotamije (danes jugovzhodni Irak), nastala je v obdobju bakrene oz.
Mezopotamija in Sumerija · Staro asirsko cesarstvo in Sumerija ·
Tigris
Tigris v Mosulu, Irak Tígris (staroperzijsko Tigr, sirsko aramejsko Deqlath, arabsko ŲÆŲ¬ŁŲ©, Didžla, turško Dicle; bibliÄno Hiddeqel) je reka, ki teÄe na vzhodu nekdanje Mezopotamije.
Mezopotamija in Tigris · Staro asirsko cesarstvo in Tigris ·
Ur
Ur (Sumersko: Urim, Akadsko: Uru,Ų£ŁŲ±) je bila pomembna sumerska mestna državica v antiÄni Mezopotamiji.
Mezopotamija in Ur · Staro asirsko cesarstvo in Ur ·
Uruk
Uruk (klinopisno URU UNUG, sumersko Unug, akadsko Uruk, aramejsko/hebrejsko ×Ö¶×ØÖ¶×Ö°, starogrško: į½ρχĻη, į½ØρĻγεια, arabsko ŁŲ±ŁŲ§Ų”) je starodavno mesto v Sumeriji in kasneje Babiloniji, ki se nahaja vzhodno od sedanje struge reke Evfrat, približno 30 km vzhodno od modernega As-Samawah, provinca Al-Muthanna v Iraku ali okoli 230 km jugozahodno od Bagdada.
Mezopotamija in Uruk · Staro asirsko cesarstvo in Uruk ·
Zagros
Topografska karta Irana z gorovjem Zagros accessdate.
Mezopotamija in Zagros · Staro asirsko cesarstvo in Zagros ·
Zigurat
Rekonstrukcija fasade na Novosumerskem Velikem Ziguratu v Uru, blizu Nasiriyah, Irak Zigurat (/zÉŖÉ”ŹĖræt/, Akadsko ziqqurat, zaqÄru pomeni "graditi na dvignjenem obmoÄju") je bila ogromna struktura, ki so jih gradili v stari mezopotamski dolini in na zahodni iranski planoti in ima obliko stopniÄaste piramide.
Mezopotamija in Zigurat · Staro asirsko cesarstvo in Zigurat ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vpraŔanja
- Kaj Mezopotamija in Staro asirsko cesarstvo imajo skupnega
- KakŔne so podobnosti med Mezopotamija in Staro asirsko cesarstvo
Primerjava med Mezopotamija in Staro asirsko cesarstvo
Mezopotamija 196 odnose, medtem ko je Staro asirsko cesarstvo 167. Saj imajo skupno 46, indeks Jaccard je 12.67% = 46 / (196 + 167).
Reference
Ta Älanek prikazuje razmerje med Mezopotamija in Staro asirsko cesarstvo. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izloÄen informacije, obiÅ”Äite: