Hitreje kot brskalnik!
117 odnosi: Akvitanija, Alemani, Arabci, Aristokracija, Avstrazija, Bitka pri Tertryju, Bitka pri Toursu, Bitka pri Vouilléu, Bizantinski kovanci, Bizantinsko cesarstvo, Brunhilda Avstrazijska, Burgundi, Burgundija, Charles de Gaulle, Civilno pravo, Da Vincijeva šifra (roman), Dagobert I., Dagobert II., Dagobert III., Denarij, Fevdalizem, Francoska narodna knjižnica, Francoska Tretja republika, Fredegarjeva kronika, Fredegunda, Galci, Galija, Germanski jeziki, Gornja Germanija, Grof, Guntram, Hagiografija, Haribert I., Haribert II., Hildebert I., Hildebert II., Hildebert III., Hildebert Posvojeni, Hilderik I., Hilderik II., Hilderik III., Hilperik Akvitanski, Hilperik I., Hilperik II., Iberski polotok, Iskanje izgubljenega časa, Jezus Kristus, Justinijan I., Karel Martel, Karlman, ..., Karolingi, Katolištvo, Klodion, Klodomer, Klodvik I., Klodvik III., Klodvik IV., Klotar I., Klotar II., Klotar III., Klotar IV., Krščanstvo, Langobardi, Latinščina, Leon III. Izavrijec, Lex Salica, Liège, Loara, Majordom, Marcel Proust, Maslama ibn Abd al-Malik, Mavri, Maziljenje, Meroveh, Napoleon Bonaparte, Nevstrija, Papež Štefan II., Papež Zaharija, Pariz, Pipin Herstalski, Pipin Mali, Provansa, Prvo bolgarsko cesarstvo, Ptolemaj, Radaniti, Ren, Retija, Rimska provinca, Rimsko pravo, Ripuarski Franki, Saška, Salijski Franki, Sasi, Sena, Septimanija, Sigibert I., Sigibert II., Sigibert III., Sionsko priorstvo, Solidus, Stoletna vojna, Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis, Teodebald, Teodebert I., Teodebert II., Teoderik I., Teoderik II., Teoderik III., Teoderik IV., Tervel, Toga, Tournai, Triens, Velika Germanija, Vizigoti, Vojvoda, Zgodovina. Razširi indeks (67 več) »
Akvitanija
Akvitanija (francosko Aquitaine, baskovsko Akitania, okcitansko Aquitània) je bila do leta 2015 jugozahodna francoska regija ob meji s Španijo, ob Atlantskem oceanu.
Novo!!: Merovingi in Akvitanija · Poglej več »
Alemani
Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.
Novo!!: Merovingi in Alemani · Poglej več »
Arabci
Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.
Novo!!: Merovingi in Arabci · Poglej več »
Aristokracija
Aristokracija (gr. aristokratia, sestavljeno iz besed αριστος (aristos) najboljši + κρατεω (krateo) vladati; vladavina najboljših) je naziv, ki najbolj pogosto pomeni najvišji, najbolj priviligirani sloj plemstva ali pa najvišji sloj nekega družbenega razreda.
Novo!!: Merovingi in Aristokracija · Poglej več »
Avstrazija
Zemljevid Evrope 481 - 814 Avstrazija je bil naziv severovzhodnega dela Frankovske države v obdobju merovinških kraljev, za razliko od Nevstrije, ki se je nahajala na severozahodu.
Novo!!: Merovingi in Avstrazija · Poglej več »
Bitka pri Tertryju
Bitka pri Tertryju je bila pomembna bitka med vojskama nevstrijskega in burgundskega majordoma Berharja na eni in avstrazijskega majordoma Pipina Herstalskega na drugi, ki se je dogajala leta 687 v sedanji severni Franciji.
Novo!!: Merovingi in Bitka pri Tertryju · Poglej več »
Bitka pri Toursu
Bitka pri Toursu ali bitka pri Poitiersu, v arabskih virih Bitka pri Palači Mučencev (arabsko معركة بلاط الشهداء) je bila bitka med mestoma Poitiers in Tours v severni osrednji Franciji, v kateri sta se 10. oktobra 732 frankovska in burgundska vojska pod poveljstvom Karla Martela spopadla z vojsko Umajadskega kalifata pod poveljstvom Abdul Rahmana Al Gafikija, guvernerja Al Andaluza.
Novo!!: Merovingi in Bitka pri Toursu · Poglej več »
Bitka pri Vouilléu
Bitka pri Vouilléu ali Vougléu (iz latinskega) je bila bitka v severni marki Vizigotskega kraljestva pri Vouilléu, Vienne pri Poitiersu (Galija) spomladi leta 507 med Franki pod poveljstvom kralja Klodvika I. in Vizigoti pod poveljstvom Alarika II..
Novo!!: Merovingi in Bitka pri Vouilléu · Poglej več »
Bizantinski kovanci
V Vzhodnem rimskem (Bizantinskem) cesarstvu sta se po padcu Zahodnega rimskega cesarstva sprva uporabljaki predvsem dve vrsti kovancev: zlati solid in različni bronasti kovanci.
Novo!!: Merovingi in Bizantinski kovanci · Poglej več »
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Novo!!: Merovingi in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »
Brunhilda Avstrazijska
Brunhilda Avstrazijska je bila vizigotska princesa in kraljica frankovske Avstrazije, * 543, Toledo, Vizigotsko kraljestvo, † 613.
Novo!!: Merovingi in Brunhilda Avstrazijska · Poglej več »
Burgundi
Poljski Burgundi (latinsko Burgundiōnes, Burgundī, grško Βούργουνδοι, staronordijsko Burgundar) so bili vzhodnogermansko pleme, ki se je iz Skandinavije preselilo na danski baltski otok Bornholm in od tam v porečje Visle v sedanji Poljski.
Novo!!: Merovingi in Burgundi · Poglej več »
Burgundija
Grb Burgundskega vojvodstva - kasnejše province Burgundije Burgundija znotraj Francije v 12. stoletju, zemljevid William R. Shepherda. Burgundija (francosko Bourgogne, nemško Burgund) je zgodovinsko francosko ozemlje, naseljeno zapovrstjo z Galci, Rimljani, različnimi germanskimi ljudstvi, od katerih so bili najpomembnejši Franki in Burgundi; slednji so dali ozemlju tudi ime.
Novo!!: Merovingi in Burgundija · Poglej več »
Charles de Gaulle
Charles André Joseph Marie de Gaulle, francoski general, častnik in državnik * 22. november 1890, Lille, Francija † 9. november 1970, Colombey-les-Deux-Églises, Francija.
Novo!!: Merovingi in Charles de Gaulle · Poglej več »
Civilno pravo
Civilno pravo je pravo odnosov med zasebniki.
Novo!!: Merovingi in Civilno pravo · Poglej več »
Da Vincijeva šifra (roman)
Da Vincijeva šifra (izvirno) je roman ameriškega pisatelja Dana Browna, ki je izšel leta 2003 in postal svetovna prodajna uspešnica z več kot 40 milijoni prodanih izvodov.
Novo!!: Merovingi in Da Vincijeva šifra (roman) · Poglej več »
Dagobert I.
Dagobert I. je bil kralj Avstrazije (623–634), kralj vseh Frankov (629–634) in kralj Nevstrije in Burgundije (629–639), * okoli 603, † 19. januar 639.
Novo!!: Merovingi in Dagobert I. · Poglej več »
Dagobert II.
Dagobert II. je bil merovinški kralj Avstrazije, ki je vladal od leta 676 do 679, * okoli 650, † 23. december 679.
Novo!!: Merovingi in Dagobert II. · Poglej več »
Dagobert III.
Dagobert III. je bil od leta 711 so 715 merovinški kralj Frankov, * 699, † med 3.
Novo!!: Merovingi in Dagobert III. · Poglej več »
Denarij
Gornja vrsta od leve na desno: Rimska republika (157 pr. n. št.), Vespazijan (73 n. št.), Mark Avrelij (161 n. št.), Septimij Sever (194 n. št.) Spodnja vrsta od leve na desno: Karakala (199 n. št.), Julija Domna (200 n. št.), Elagabal (219 n. št.), Maksimin Tračan (236 n. št.) Denarij (latinsko, mn.), majhen rimski srebrn kovanec, ki so ga začeli kovati med drugo punsko vojno leta 211 pr.
Novo!!: Merovingi in Denarij · Poglej več »
Fevdalizem
Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod".
Novo!!: Merovingi in Fevdalizem · Poglej več »
Francoska narodna knjižnica
Francoska narodna knjižnica (okrajšano BnF) je narodna knjižnica francoskih dežel s sedežem v Parizu.
Novo!!: Merovingi in Francoska narodna knjižnica · Poglej več »
Francoska Tretja republika
Francoska Tretja republika (francosko La Troisième République, včasih zapisano La IIIe République) je bilo obdobje v zgodovini francoske države od konca francosko-pruske vojne (po porazu Ludvika-Napoleona v francosko-pruski vojni) leta 1870 do uvedbe vichyjskega režima po udoru vojske nemškega Tretjega rajha v Francijo leta 1940.
Novo!!: Merovingi in Francoska Tretja republika · Poglej več »
Fredegarjeva kronika
Stran iz rokopisa ''Fredegarjeve kronike'', Francoska narodna knjižnica, Pariz Fredegarjeva kronika je kronika, ki opisuje dogodke v frankovski Galiji od leta 584 po okoli 641.
Novo!!: Merovingi in Fredegarjeva kronika · Poglej več »
Fredegunda
FredegundaDenton, C.S. (2011).
Novo!!: Merovingi in Fredegunda · Poglej več »
Galci
Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.
Novo!!: Merovingi in Galci · Poglej več »
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Novo!!: Merovingi in Galija · Poglej več »
Germanski jeziki
Germanski jeziki so jezikovna skupina v okviru indoevropske družine.
Novo!!: Merovingi in Germanski jeziki · Poglej več »
Gornja Germanija
Gornja Germanija (latinsko: Germania Superior), provinca Rimskega cesarstva.
Novo!!: Merovingi in Gornja Germanija · Poglej več »
Grof
Gròf (ž. grofíca) je visok plemiški naziv, ki izvira iz nemščine Graf.
Novo!!: Merovingi in Grof · Poglej več »
Guntram
Guntram, tudi Gontram, Gontran ali (sveti) Guntramnus, je bil od leta 561 do 592 merovinški kralj Burgundije, * okoli 532, Soissons, † 28. januar 592, Chalon-sur-Saône.
Novo!!: Merovingi in Guntram · Poglej več »
Hagiografija
Hagiografija (iz grščine.
Novo!!: Merovingi in Hagiografija · Poglej več »
Haribert I.
Haribert I. (francosko Caribert, latinsko) je bil drugi najstarajši sin frankovskega kralja Klotarja I. in Ingunde in kralj Pariza, ki je vladal od leta 561 do 567, * okoli 517, † december 567.
Novo!!: Merovingi in Haribert I. · Poglej več »
Haribert II.
Haribertovo Akvitansko kraljestvo (zeleno) Haribert II. je bil sin frankovskega kralja Klotarja II. in njegove mlajše žene Sihilde, ki je od leta 629 do 632 vladal kot kralj Akvitanije s prestolnico v Toulouseu, * 607/618, † 8. april 632, Blaye.
Novo!!: Merovingi in Haribert II. · Poglej več »
Hildebert I.
Kip Hildeberta I. iz opatije St. Germain-des-Prés, 13. stoletje, (Muzej Louvre) Hildebert I. je bil frankovski kralj iz Merovinške dinastije, tretji ali četrti sin Klodvika I., ki je nasledil Frankovsko kraljestvo po očetovi smrti leta 511, * okoli 496, † 13. december 558.
Novo!!: Merovingi in Hildebert I. · Poglej več »
Hildebert II.
Hildebert II. je bil merovinški kralj Avstrazije, v katero je takrat spadala tudi Provansa, ki je vladal od leta 575 do svoje smrti, * 4. april 570, † marec 595.
Novo!!: Merovingi in Hildebert II. · Poglej več »
Hildebert III.
Hildebert III., imenovan Pravični, je bil od leta 695 do 711 kralj vseh Frankov, * 680 ali morda 683, † 10. april 711, St Etienne.
Novo!!: Merovingi in Hildebert III. · Poglej več »
Hildebert Posvojeni
Hildebert Posvojeni (latinsko) ali Hildebert III. je bil od leta 656 do 661 kralj Avstrazije, * okoli 650, † 18. oktober 662.
Novo!!: Merovingi in Hildebert Posvojeni · Poglej več »
Hilderik I.
Hilderik I. (latinsko, francosko Childéric) je bil kralj Salijskih Frankov in oče kralja Klodvika I., ki je združil Franke in ustanovil Merovinško dinastijo, * okoli 440, † 481/482.
Novo!!: Merovingi in Hilderik I. · Poglej več »
Hilderik II.
Hilderik II. je bil od leta 662 kralj Avstrazije in od leta 673 do svoje smrti kralj Nevstrije in Burgunije.
Novo!!: Merovingi in Hilderik II. · Poglej več »
Hilderik III.
Hilderik III. je bil kralj Frankov, ki je vladal od leta 743 do marca 751, ko ga je papež Zaharija na zahtevo Pipina Malega odstavil, * okoli 717, † okoli 754.
Novo!!: Merovingi in Hilderik III. · Poglej več »
Hilperik Akvitanski
Hilperik Akvitanski, v nekaterih kronikah iz tistega obdobja tudi Hilderik, je bil sin Hariberta II. in nekaj časa leta 632 kralj Akvitanije.
Novo!!: Merovingi in Hilperik Akvitanski · Poglej več »
Hilperik I.
Podoba Hilperika I. na bronasti medalji iz leta 1720 Hilperik I. in Fredegunda Hilperik I. (francosko Chilpéric, nemško Chilperich) je bil frankovski kralj Nevstrije (Soissonsa) iz Merovinške dinastije, ki je vladal od leta 561 do svoje smrti, * okoli 539, † september 584.
Novo!!: Merovingi in Hilperik I. · Poglej več »
Hilperik II.
Hilperik II., rojen kot Danijel, je bil od leta 715 kralj Nevstrije in od leta 719 do smrti kralj vseh Frankov, * 670, 672 ali 673, † 9. februar 721, Attigny.
Novo!!: Merovingi in Hilperik II. · Poglej več »
Iberski polotok
Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.
Novo!!: Merovingi in Iberski polotok · Poglej več »
Iskanje izgubljenega časa
Iskanje izgubljenega časa je naslov romanesknega cikla Marcela Prousta.
Novo!!: Merovingi in Iskanje izgubljenega časa · Poglej več »
Jezus Kristus
Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz in (v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33. Večina sodobnih poznavalcev antike se strinja, da je Jezus dejansko obstajal in da je bil judovski rabin iz Galileje, ki je ustno razširjal svoj nauk. Krstil ga je Janez Krstnik. Križan je bil v Jeruzalemu po ukazu rimskega prefekta Poncija Pilata. Učenjaki so osnovali več portretov zgodovinskega Jezusa, ki ga pogosto prikazujejo kot nosilca ene od naslednjih vlog: voditelj apokaliptičnega gibanja, mesija, karizmatični zdravilec, čudodelec, modrec in filozof ali družbeni reformator, ki se je zavzemal za enakost vseh ljudi. Primerjali so novozavezne zapise z nekrščanskimi zgodovinskimi zapisi, da bi sestavili kronologijo Jezusovega življenja. Najširše uporabljena koledarska doba, v kateri je trenutno leto (okrajšano kot Anno Domini (n. št.), temelji na srednjeveški oceni leta Jezusovega rojstva. Kristjani verujejo, da je Jezus v svetu edinstvenega pomena. Krščanska doktrina vključuje tudi verovanje, da je bil Jezus spočet od Svetega Duha, rojen Devici, da je delal čudeže, ustanovil krščansko Cerkev, umrl na križu kot daritev v spravo za grehe, vstal od mrtvih in šel v nebesa, od koder se bo vrnil ob koncu časov. Velik del krščanstva časti Jezusa kot utelešenega Božjega sina, drugo od treh oseb Svete Trojice. Nekaj krščanskih skupnosti zavrača trinitaričnost, deloma ali v celoti, kot neskripturalno. Islam Jezusa (navadno prečrkovanega kot Isa) dojema kot pomembnega preroka in mesijo. Za muslimane je Jezus prinašalec prerok in sporočevalec ter otrok deviškega rojstva, vendar ne božjega, niti ni umrl zaradi križanja. Judje zavračajo verovanje, da je Jezus pričakovani Mesija, saj ni izpolnil mesijanskih prerokb iz Tanaka.
Novo!!: Merovingi in Jezus Kristus · Poglej več »
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Novo!!: Merovingi in Justinijan I. · Poglej več »
Karel Martel
Karel Martel (lat. Carolus Martellus; francosko Charles Martel), frankovski majordom, * 23. avgust 686, Herstal, sedanja Belgija, † 22. oktober 741, Quierzy, Francija.
Novo!!: Merovingi in Karel Martel · Poglej več »
Karlman
Karlman je ime več članov frankovske vladajoče rodbine.
Novo!!: Merovingi in Karlman · Poglej več »
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Novo!!: Merovingi in Karolingi · Poglej več »
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Novo!!: Merovingi in Katolištvo · Poglej več »
Klodion
Klodion (latinsko) je bil kralj Salijskih Frankov, prva zanesljiva zgodovinska oseba iz Merovinške dinastije, * 392/395,Barns-Graham, Peter.
Novo!!: Merovingi in Klodion · Poglej več »
Klodomer
Klodomer ali Klodomir je bil drugi od štirih sinov frankovskega kralja Klodvika I., * okoli 495, † 524.
Novo!!: Merovingi in Klodomer · Poglej več »
Klodvik I.
Klodvik I. (latinsko, rekonstruirano frankovsko *Hlodowig, francosko Clovis Ier) je bil prvi frankovski kralj, ki je pod enim vladarjem združil vsa frankovska plemena, prenesel oblast s skupine plemenskih poglavarjev na enega samega kralja in zagotovil, da je kraljevski položaj prešel na njegove potomce.
Novo!!: Merovingi in Klodvik I. · Poglej več »
Klodvik III.
Klodvik III., včasih tudi Klodvik Avstrazijski, je bil od leta 675 do 676 kralj Avstrazije, * ni znano, † 676.
Novo!!: Merovingi in Klodvik III. · Poglej več »
Klodvik IV.
Pisna razsodba Klodvika IV., objavljena 28. februarja 693 Klodvik IV. (če se nekega drugega Klodvika III. šteje za uzurpatorja, je Klodvik III.) je bil sin Teoderika III. in od leta 691 do svoje smrti izključni kralj Frankov, * 682, † 695.
Novo!!: Merovingi in Klodvik IV. · Poglej več »
Klotar I.
Klotar I. (francosko Clotaire Ier, nemško Chlothar I) je bil frankovski kralj, ki je celemu Frankovskemu kraljestvu vladal od leta 558 do 561, * 497, † 29. november 561, Compiègne.
Novo!!: Merovingi in Klotar I. · Poglej več »
Klotar II.
Klotar II., včasih tudi Kotar Veliki ali Klotar Mlajši, je bil kralj Nevstrije (584-613) in kralj Frankov (613-629), * 584, † 18. oktober 629.
Novo!!: Merovingi in Klotar II. · Poglej več »
Klotar III.
Klotar III. je bil najstarejši sin kralja Nevstrije in Burgundije Klodvika II. in kraljice Baltilde.
Novo!!: Merovingi in Klotar III. · Poglej več »
Klotar IV.
Klotar IV. je bil v letih 717-718 kralj Avstrazije, * okoli 685, † 718.
Novo!!: Merovingi in Klotar IV. · Poglej več »
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Novo!!: Merovingi in Krščanstvo · Poglej več »
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Novo!!: Merovingi in Langobardi · Poglej več »
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Novo!!: Merovingi in Latinščina · Poglej več »
Leon III. Izavrijec
Leon III.
Novo!!: Merovingi in Leon III. Izavrijec · Poglej več »
Lex Salica
Hildeberta III. Salijski zakonik (latinsko Lex Salica) je zakonik Salijskih Frankov, ki ga je okoli leta 500 zbral prvi frankovski kralj Klodvik I..
Novo!!: Merovingi in Lex Salica · Poglej več »
Liège
Liège (valonsko Lidje), do 1949 Liége, je frankofonsko mesto v južni belgijski regiji Valoniji, administrativno središče province Liège.
Novo!!: Merovingi in Liège · Poglej več »
Loara
Loara (Léger) je najdaljša reka v Franciji in 171.
Novo!!: Merovingi in Loara · Poglej več »
Majordom
Majordom je bil zgodnjesrednjeveški naziv in funkcija, ki je pomenila upravnika dvora, posebno v frankovskih kraljestvih 7. in 8. stoletja.
Novo!!: Merovingi in Majordom · Poglej več »
Marcel Proust
Valentin Louis Georges Eugène Marcel Proust, bolj znan samo kot Marcel Proust, francoski intelektualec, pisatelj, esejist in kritik, * 10. julij 1871, Auteuil, Pariz, Francija, † 18. november 1922, Pariz.
Novo!!: Merovingi in Marcel Proust · Poglej več »
Maslama ibn Abd al-Malik
Maslama ibn Abd al-Malik (arabsko مسلمة بن عبد الملك, v grških virih Μασαλμᾶς) je bil umajadski princ in eden od najslavnejših arabskih generalov v prvih desetletjih 8.
Novo!!: Merovingi in Maslama ibn Abd al-Malik · Poglej več »
Mavri
desno Mavri so prvotno nomadsko berbersko ljudstvo v Severni Afriki, ki so se v 7. stoletju spreobrnili v muslimansko vero.
Novo!!: Merovingi in Mavri · Poglej več »
Maziljenje
Maziljenje je obredno dejanje polivanja dišavnega olja po glavi ali celotnem telesu osebe.
Novo!!: Merovingi in Maziljenje · Poglej več »
Meroveh
Emmanuel Frémiet (1867): Meroveh Meroveh (latinsko ali) je bil pol legendarni ustanovitelj Merovinške dinastije Salijskih Frankov, ki so kasneje postali prevladujoče frankovsko pleme, * ni znano, † 453/457.
Novo!!: Merovingi in Meroveh · Poglej več »
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Novo!!: Merovingi in Napoleon Bonaparte · Poglej več »
Nevstrija
Nevstrija ali Nevstrazija (kar pomeni "nova ozemlja" v nasprotju z Avstrazija) je bila zahodni del kraljestva Frankov, ki je bila ustanovljena leta 511 po razdelitvi Merovinškega kraljestva Klodvika I. na njegove štiri sinove, po njegovi smrti.
Novo!!: Merovingi in Nevstrija · Poglej več »
Papež Štefan II.
Štefan II. (imenovan tudi Štefan III.), papež, * 714 Rim (Bizantinsko cesarstvo); † 26. april 757, Rim (Papeška država).
Novo!!: Merovingi in Papež Štefan II. · Poglej več »
Papež Zaharija
Zaharija, papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * 679 Santa Severina (Kalabrija, Bizantinsko cesarstvo); † 22. marec 752, Rim (Bizantinsko cesarstvo).
Novo!!: Merovingi in Papež Zaharija · Poglej več »
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Novo!!: Merovingi in Pariz · Poglej več »
Pipin Herstalski
Pipin II., znan tudi kot Pipin Herstalski ali Pipin Srednji, je bil frankovski državnik in vojaški poveljnik, ki je kot majordom od leta 680 do smrti leta 714 de facto vladal frankovski državi.
Novo!!: Merovingi in Pipin Herstalski · Poglej več »
Pipin Mali
Pipin Mali, tudi Pipin mlajši (francosko Pépin le Bref, Pépin III), majordom Nevstrije in Avstrazije, frankovski kralj (751–768), * 714, Jupille, sedanja Belgija, † 24. september 768, Saint-Denis, Francija.
Novo!!: Merovingi in Pipin Mali · Poglej več »
Provansa
Grb Provanse Provansa (okcitansko/provansalsko Provença/Prouvènço; italijansko Provenza) je geografska regija na jugovzhodu Francije ob Sredozemskem morju in meji na Italijo.
Novo!!: Merovingi in Provansa · Poglej več »
Prvo bolgarsko cesarstvo
Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.
Novo!!: Merovingi in Prvo bolgarsko cesarstvo · Poglej več »
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Novo!!: Merovingi in Ptolemaj · Poglej več »
Radaniti
Karta Evrazije z mrežo radanitskih trgovskih poti (modra barva) okrog leta 870 kot jih opisal ibn Hordabeh v ''Knjigi poti in kraljestev''; druge trgovske poti so označene s škrlatno barvo Radaniti (hebrejsko: edn. רדהני, mn. רדהנים; arabsko: الرذنية) so bili srednjeveški judovski trgovci.
Novo!!: Merovingi in Radaniti · Poglej več »
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Novo!!: Merovingi in Ren · Poglej več »
Retija
Retija (latinsko: Raetia ali (klasično) Rhaetia), provinca Rimskega cesarstva, imenovana po njenih prebivalcih Retijcih.
Novo!!: Merovingi in Retija · Poglej več »
Rimska provinca
Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn. provinciae), osnovna in do tetrarhije (okoli leta 296) največja ozemeljska in upravna enota rimskih posesti izven Italije.
Novo!!: Merovingi in Rimska provinca · Poglej več »
Rimsko pravo
Digestae.''Gothofredus'', 1583 Rimsko pravo v historičnem pomenu pomeni pravo rimske družbe, ki se je v tisočletnem trajanju rimske države spreminjalo kot živ organizem.
Novo!!: Merovingi in Rimsko pravo · Poglej več »
Ripuarski Franki
Rimski Köln (''Colonia Claudia Ara Agrippinensium''), glavno mesto Ripuarskih Frankov Ripuarski Franki (latinsko iz latinskega ripa – breg, obala, nemško Rheinfranken, Renski Franki) so bili ena od dveh glavnih skupin zgodnjih Frankov, omenjena v številnih virih iz 6.
Novo!!: Merovingi in Ripuarski Franki · Poglej več »
Saška
Saška (Freistaat Sachsen; Swobodny stat Sakska) je nemška zvezna dežela na jugovzhodu države, ki je po površini za okoli 2000 km² manjša od Slovenije, a z dobrimi štirimi milijoni prebivalcev šesta najštevilčnejša nemška zvezna dežela.
Novo!!: Merovingi in Saška · Poglej več »
Salijski Franki
Some, kamor so prišli okoli leta 460 Naselitveni prostor Frankov v Toksandriji, kamor so se preselili potem, ko jim je cesar Julij Odpadnik priznal položaj ''dediticii'' Salijski Franki ali Salijci (latinsko, grško Salioi) so bili zahodna podskupina zgodnjih Frankov, ki so se v zgodovinskih zapisih prvič pojavili v 3.
Novo!!: Merovingi in Salijski Franki · Poglej več »
Sasi
Sási (tudi Saksonci,, staroangleško Seaxan, starosaško Sahsun, nizkonemško Sassen) so bili zveza starogermanskih plemen.
Novo!!: Merovingi in Sasi · Poglej več »
Sena
Porečje reke Sene Sena (izgovori) je 777 kilometrov dolga reka v severni Franciji.
Novo!!: Merovingi in Sena · Poglej več »
Septimanija
Septimanija leta 537 Septimanija (latinsko, Septimanie,, Septimània,, Septimània) je bila zgodovinska pokrajina na zahodu rimske province Narbonske Galije.
Novo!!: Merovingi in Septimanija · Poglej več »
Sigibert I.
Sigibert I. je bil od kralj Avstrazije, ki je vladal od leta 561 do svoje smrti, * okrog 535, † okrog 575.
Novo!!: Merovingi in Sigibert I. · Poglej več »
Sigibert II.
Sigibert II. ali Sigisberg II. je bil nezakonski sin Ermenberge in kralja Teoderika II., po katerem je leta 613 nasledil kraljestvi Burgundija in Avstrazija, * 602, † 613.
Novo!!: Merovingi in Sigibert II. · Poglej več »
Sigibert III.
Sigibert III. je bil frankovski kralj Avstrazije iz Merovinške dinastije, ki je vladal od leta 634 do svoje smrti, * 630, † 29. januar 656.
Novo!!: Merovingi in Sigibert III. · Poglej več »
Sionsko priorstvo
Sionsko priorstvo naj bi bila skrivna združba, ki se pojavlja v mnogih književnih delih in/ali teorijah zarote.
Novo!!: Merovingi in Sionsko priorstvo · Poglej več »
Solidus
Konstantina I., skovan leta 324 ali 325 n. št. Solidus (iz latinskega, trden, čvrst) je bil zlatnik poznorimskega cesarstva in utežna enota za zlato, ki je tehtal 4,5 grama.
Novo!!: Merovingi in Solidus · Poglej več »
Stoletna vojna
15. stoletja, na vrhuncu stoletne vojne Stoletna vojna je bila vojna, ki je trajala med letoma 1337 in 1453 (torej 116 let) med Anglijo in Francijo.
Novo!!: Merovingi in Stoletna vojna · Poglej več »
Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis
Stolnica sv.
Novo!!: Merovingi in Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis · Poglej več »
Teodebald
Frankovsko kraljestvo ob Teodebaldovi smrti Teodebald ali Teudebald (francosko Thibaud ali Théodebald, nemško Theudowald) je bil sin frankovskega kralja Teodeberta I. in Devterije in od leta 548 do 555 kralj Avstrazije (Metz in Reims), * okoli 535, † 555.
Novo!!: Merovingi in Teodebald · Poglej več »
Teodebert I.
solidus iz leta 545 Teodebert I. (francosko Thibert ali Théodebert) je bil frankovski kralj Avstrazije, ki je vladal od leta 533 do svoje smrti, * okoli 500, † 547 ali 548.
Novo!!: Merovingi in Teodebert I. · Poglej več »
Teodebert II.
Teodebert II. (frankovsko Thiodoberkht, francosko Thibert ali Théodebert) je bil od leta 595 do 612 kralj Avstrazije, * 585, † junij 612, Chalon-sur-Saône.
Novo!!: Merovingi in Teodebert II. · Poglej več »
Teoderik I.
Jean Dassier (18. stoletje): Teoderik I. Teoderik I. ali Teodorik I. (francosko Thierry) je bil frankovski kralj Avstrazije (Metz in Reims), ki je vladal od leta 511 do 533 ali 534, * okoli 485, † 534.
Novo!!: Merovingi in Teoderik I. · Poglej več »
Teoderik II.
Andelotskem sporazumu iz leta 587. Burgundsko kraljevstvo (rožnato) je po Guntrammu najprej dedoval Hildebert II. in nato Teoderik II. Teoderik II., tudi Teuderih, Teuderik, ali Teodorik je bil kralj Burgundije (595–613) in Avstrazije (612–613), * 587, † 613, Metz.
Novo!!: Merovingi in Teoderik II. · Poglej več »
Teoderik III.
Teoderik III. (francosko Thierry) je bil kralj Nevstrije, vključno z Burgundijo, prvič leta 673 in drugič leta 679-691, in kralj Avstrazije od leta 679 do svoje smrti.
Novo!!: Merovingi in Teoderik III. · Poglej več »
Teoderik IV.
Teoderik IV.; Guillaume Rouillé, ''Promptuarii Iconum Insigniorum'' Teoderik IV. (francosko Thierry), je bil merovinški kralj Frankov, ki je vladal od leta 721 do svoje smrti leta 737, * okoli 712, † 737.
Novo!!: Merovingi in Teoderik IV. · Poglej več »
Tervel
Tervel (bolgarsko: Тервел), v nekaterih bizantinskih virih tudi Tarvel, Terval in Terbelis, bolgarski cesar z začetka 8.
Novo!!: Merovingi in Tervel · Poglej več »
Toga
Toga Toga, značilno oblačilo antičnega Rima, približno 6 m dolg kos tkanine, ki se je ovil okoli telesa.
Novo!!: Merovingi in Toga · Poglej več »
Tournai
Tournai, je frankofonsko mesto v belgijski regiji Valoniji (provinca Hainaut).
Novo!!: Merovingi in Tournai · Poglej več »
Triens
Æ Aes grave triens (107,00 g) galeje, pod njim štiri pike Triens (mn. trientes) je bil bronast kovanec Rimske republike, vreden asa ali 4 uncije.
Novo!!: Merovingi in Triens · Poglej več »
Velika Germanija
Rimsko cesarstvo in Velika Germanija v zgodnjem 2. stoletju Karta Velike Germanije v zgodnjem 2. stoletju Velika Germanija (grško: Μεγάλη Γερμανία, Megále Germanía ali krajše Γερμανία, Germanía, latinsko: Magna Germania ali krajše Germania), grško in latinsko ime vseh geografskih regij, naseljenih s plemeni, ki so jih Grki in Rimljani imeli za Germane.
Novo!!: Merovingi in Velika Germanija · Poglej več »
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Novo!!: Merovingi in Vizigoti · Poglej več »
Vojvoda
Vojvoda je titula suverenega vladarja evropske vojvodine.
Novo!!: Merovingi in Vojvoda · Poglej več »
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Novo!!: Merovingi in Zgodovina · Poglej več »
