Podobnosti med Merkur in Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Merkur in Urbain-Jean Joseph Le Verrier še 27 stvari v skupni (v Unijapedija): Albert Einstein, Apsidna točka, Daljnogled, Dan, Ekliptika, Elipsa, Hitrost, Kisik, Komet, Luna, Mars, Neptun, Osončje, Planet, Potencialna energija, Precesija, Rimska mitologija, Sirij, Sončev mrk, Sonce, Splošna teorija relativnosti, Stoletje, Težnost, Udarni krater, Ura, Venera, Vodik.
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Albert Einstein in Merkur · Albert Einstein in Urbain-Jean Joseph Le Verrier ·
Apsidna točka
Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.
Apsidna točka in Merkur · Apsidna točka in Urbain-Jean Joseph Le Verrier ·
Daljnogled
Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.
Daljnogled in Merkur · Daljnogled in Urbain-Jean Joseph Le Verrier ·
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Dan in Merkur · Dan in Urbain-Jean Joseph Le Verrier ·
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Ekliptika in Merkur · Ekliptika in Urbain-Jean Joseph Le Verrier ·
Elipsa
Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.
Elipsa in Merkur · Elipsa in Urbain-Jean Joseph Le Verrier ·
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Hitrost in Merkur · Hitrost in Urbain-Jean Joseph Le Verrier ·
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Kisik in Merkur · Kisik in Urbain-Jean Joseph Le Verrier ·
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Komet in Merkur · Komet in Urbain-Jean Joseph Le Verrier ·
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Luna in Merkur · Luna in Urbain-Jean Joseph Le Verrier ·
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Mars in Merkur · Mars in Urbain-Jean Joseph Le Verrier ·
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža 14 lun. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.
Merkur in Neptun · Neptun in Urbain-Jean Joseph Le Verrier ·
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Merkur in Osončje · Osončje in Urbain-Jean Joseph Le Verrier ·
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Merkur in Planet · Planet in Urbain-Jean Joseph Le Verrier ·
Potencialna energija
Potenciálna energíja (oznaka E_ ali U) je energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege v polju sil.
Merkur in Potencialna energija · Potencialna energija in Urbain-Jean Joseph Le Verrier ·
Precesija
Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.
Merkur in Precesija · Precesija in Urbain-Jean Joseph Le Verrier ·
Rimska mitologija
Rimska mitologija je zbirka tradicionalnih zgodb, ki se nanašajo na legendarni izvor antičnega Rima in verski sistem, kot je predstavljeno v literaturi in vizualni umetnosti Rimljanov.
Merkur in Rimska mitologija · Rimska mitologija in Urbain-Jean Joseph Le Verrier ·
Sirij
HST A – večja, B – manjši bela pritlikavka (Slika: NASA) Sirij (α CMa / α Canis Majoris / Alpha Canis Majoris) je najsvetlejša zvezda na Zemljinem nočnem nebu.
Merkur in Sirij · Sirij in Urbain-Jean Joseph Le Verrier ·
Sončev mrk
Popoln sončev mrk. Prikaz sence na Zemlji ob mrku. Sónčev mŕk nastane, kadar se Sonce, Luna in Zemlja navidezno poravnajo na premico, Luna pa je med Zemljo in Soncem.
Merkur in Sončev mrk · Sončev mrk in Urbain-Jean Joseph Le Verrier ·
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Merkur in Sonce · Sonce in Urbain-Jean Joseph Le Verrier ·
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Merkur in Splošna teorija relativnosti · Splošna teorija relativnosti in Urbain-Jean Joseph Le Verrier ·
Stoletje
Stolétje je doba, dolga sto let.
Merkur in Stoletje · Stoletje in Urbain-Jean Joseph Le Verrier ·
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Merkur in Težnost · Težnost in Urbain-Jean Joseph Le Verrier ·
Udarni krater
Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.
Merkur in Udarni krater · Udarni krater in Urbain-Jean Joseph Le Verrier ·
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Merkur in Ura · Ura in Urbain-Jean Joseph Le Verrier ·
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Merkur in Venera · Urbain-Jean Joseph Le Verrier in Venera ·
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Merkur in Urbain-Jean Joseph Le Verrier imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Merkur in Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Primerjava med Merkur in Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Merkur 137 odnose, medtem ko je Urbain-Jean Joseph Le Verrier 147. Saj imajo skupno 27, indeks Jaccard je 9.51% = 27 / (137 + 147).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Merkur in Urbain-Jean Joseph Le Verrier. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: