Podobnosti med Mera (matematika) in Seznam matematičnih vsebin
Mera (matematika) in Seznam matematičnih vsebin še 49 stvari v skupni (v Unijapedija): Aksiomi Kolmogorova, Andrej Nikolajevič Kolmogorov, Émile Borel, Celo število, Constantin Carathéodory, Dinamični sistem, Disjunktni množici, Dolžina, Enotski interval, Evklidska geometrija, Evklidski prostor, Fraktal, Funkcija (matematika), Henri Léon Lebesgue, Hilbertov prostor, Integral, Interval (matematika), Kategorija (matematika), Kompleksno število, Komplement množice, Kompozitum funkcij, Kot, Linearna kombinacija, Luitzen Egbertus Jan Brouwer, Matematična analiza, Matematični objekt, Mera (matematika), Mera iracionalnosti, Množica, Monotonost, ..., Ploščina, Podmnožica, Porazdelitev delta, Pozitivno število, Prazna množica, Presek množic, Preslikava, Prostornina, Realno število, Simetrična razlika množic, Topološki prostor, Topologija, Unija množic, Verjetnostni račun, Vrtenje, Vsota, Zaporedje, Zvezna funkcija, 1 (število). Razširi indeks (19 več) »
Aksiomi Kolmogorova
Aksiomi Kolmogorova (ali verjetnostni aksiomi) so minimalni pogoji za določanje funkcije verjetnosti, ki opisuje verjetnost določenega dogodka.
Aksiomi Kolmogorova in Mera (matematika) · Aksiomi Kolmogorova in Seznam matematičnih vsebin ·
Andrej Nikolajevič Kolmogorov
Brez opisa.
Andrej Nikolajevič Kolmogorov in Mera (matematika) · Andrej Nikolajevič Kolmogorov in Seznam matematičnih vsebin ·
Émile Borel
Félix Édouard Justin Émile Borel, francoski matematik in politik, * 7. januar 1871, Saint-Affrique, Francija,† 3. februar 1956, Pariz, Francija.
Émile Borel in Mera (matematika) · Émile Borel in Seznam matematičnih vsebin ·
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Celo število in Mera (matematika) · Celo število in Seznam matematičnih vsebin ·
Constantin Carathéodory
Constantin Carathéodory, grško-nemški matematik, * 13. september 1873, Berlin, Nemčija, † 2. februar 1950, München, Nemčija.
Constantin Carathéodory in Mera (matematika) · Constantin Carathéodory in Seznam matematičnih vsebin ·
Dinamični sistem
nelinearnega dinamičnega sistema. Iz raziskovanj takšnih sistemov se je razvila teorija kaosa Dinámični sistém je v matematiki formalizacija za poljubno ustaljeno »pravilo«, ki opisuje časovno odvisnost lege točke v okoliškem konfiguracijskem prostoru.
Dinamični sistem in Mera (matematika) · Dinamični sistem in Seznam matematičnih vsebin ·
Disjunktni množici
Disjunktni ali tuji množici sta množici, ki imata prazen presek, torej: A \cap B.
Disjunktni množici in Mera (matematika) · Disjunktni množici in Seznam matematičnih vsebin ·
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Dolžina in Mera (matematika) · Dolžina in Seznam matematičnih vsebin ·
Enotski interval
Enotski interval je v matematiki zaprti interval \,.
Enotski interval in Mera (matematika) · Enotski interval in Seznam matematičnih vsebin ·
Evklidska geometrija
Evklídska geometríja (tudi Evklídova geometríja, zastarelo evklídična geometríja, včasih tudi parabólična geometríja) je geometrija zasnovana na delu Evklida iz Aleksandrije.
Evklidska geometrija in Mera (matematika) · Evklidska geometrija in Seznam matematičnih vsebin ·
Evklidski prostor
Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.
Evklidski prostor in Mera (matematika) · Evklidski prostor in Seznam matematičnih vsebin ·
Fraktal
Mandelbrotove množice je znamenit zgled fraktala Juliajeva množica Fraktál je v matematiki objekt, ki ima vsaj eno od naslednjih lastnosti.
Fraktal in Mera (matematika) · Fraktal in Seznam matematičnih vsebin ·
Funkcija (matematika)
Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B. Če definiramo funkcijo f: a \longmapsto b, je a podatek ali original, b pa je funkcijska vrednost oziroma rezultat ali slika.
Funkcija (matematika) in Mera (matematika) · Funkcija (matematika) in Seznam matematičnih vsebin ·
Henri Léon Lebesgue
Henri Léon Lebesgue, francoski matematik, * 28. junij 1875, Beauvais, Francija, † 26. julij 1941, Pariz.
Henri Léon Lebesgue in Mera (matematika) · Henri Léon Lebesgue in Seznam matematičnih vsebin ·
Hilbertov prostor
strune Hilbertov prôstor je v matematiki posplošitev pojma evklidskega prostora.
Hilbertov prostor in Mera (matematika) · Hilbertov prostor in Seznam matematičnih vsebin ·
Integral
Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.
Integral in Mera (matematika) · Integral in Seznam matematičnih vsebin ·
Interval (matematika)
Intervál je v matematiki množica realnih števil, ki ležijo med dvema danima realnima številoma (na realni premici).
Interval (matematika) in Mera (matematika) · Interval (matematika) in Seznam matematičnih vsebin ·
Kategorija (matematika)
Kategorija je v matematiki algebrska struktura, ki jo sestavlja zbirka objektov.
Kategorija (matematika) in Mera (matematika) · Kategorija (matematika) in Seznam matematičnih vsebin ·
Kompleksno število
1.
Kompleksno število in Mera (matematika) · Kompleksno število in Seznam matematičnih vsebin ·
Komplement množice
Vennov diagram komplementa množice ''A''A^c~~.
Komplement množice in Mera (matematika) · Komplement množice in Seznam matematičnih vsebin ·
Kompozitum funkcij
Kompózitum ali sestáva funkcij je matematična operacija v množici funkcij.
Kompozitum funkcij in Mera (matematika) · Kompozitum funkcij in Seznam matematičnih vsebin ·
Kot
Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.
Kot in Mera (matematika) · Kot in Seznam matematičnih vsebin ·
Linearna kombinacija
Linearna kombinacija je matematični izraz, sestavljen iz množice izrazov z množenjem vsakega izraza s konstanto in seštevanjem rezultatov (npr. linearna kombinacija x in y je izraz v obliki ax + by, kjer sta a in b konstanti).
Linearna kombinacija in Mera (matematika) · Linearna kombinacija in Seznam matematičnih vsebin ·
Luitzen Egbertus Jan Brouwer
Luitzen Egbertus Jan Brouwer, nizozemski matematik in filozof, * 27. februar 1881, Overschie, Nizozemska, † 2. december 1966, Blaricum, Nizozemska.
Luitzen Egbertus Jan Brouwer in Mera (matematika) · Luitzen Egbertus Jan Brouwer in Seznam matematičnih vsebin ·
Matematična analiza
Matemátična analíza (starogrško: análysis - rešitev) je skupno ime za matematične discipline, ki temeljijo na pojmih limite in konvergence, ter ki preučujejo povezane pojme, kot so zveznost, integral, odvod in transcendentna funkcija.
Matematična analiza in Mera (matematika) · Matematična analiza in Seznam matematičnih vsebin ·
Matematični objekt
Matemátični objékt je abstraktni pojem, posebna vrsta abstraktnega objekta, ki se uporablja v matematiki in filozofiji, izvira pa iz matematike.
Matematični objekt in Mera (matematika) · Matematični objekt in Seznam matematičnih vsebin ·
Mera (matematika)
prazne množice mora biti enaka 0. Méra na množici je v matematični analizi sistematični način prireditve števila vsaki njeni ustrezni podmnožici, ki ga intuitivno tolmačimo kot njeno velikost.
Mera (matematika) in Mera (matematika) · Mera (matematika) in Seznam matematičnih vsebin ·
Mera iracionalnosti
Mera iracionalnosti (eksponent iracionalnosti, aproksimacijski eksponent ali Liouville-Rothova konstanta) realnega števila x je v teoriji števil mera kako »dobri« racionalni približki zanj obstajajo.
Mera (matematika) in Mera iracionalnosti · Mera iracionalnosti in Seznam matematičnih vsebin ·
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Mera (matematika) in Množica · Množica in Seznam matematičnih vsebin ·
Monotonost
Naraščajoča funkcija. Na levi in desni je strogo naraščajoča, v sredini pa ne narašča. Padajoča funkcija. Na levi in desni je strogo padajoča, v sredini pa ne pada. Nemonotona funkcija Monotónost je v matematiki značilnost, da funkcija (lahko tudi zaporedje ali aritmetična operacija) povsod narašča ali pa povsod pada.
Mera (matematika) in Monotonost · Monotonost in Seznam matematičnih vsebin ·
Ploščina
Plôščina (tudi ploščína) je v geometriji mera za velikost geometrijskega lika oziroma dela ravnine.
Mera (matematika) in Ploščina · Ploščina in Seznam matematičnih vsebin ·
Podmnožica
PodmnožicaPodmnožica X⊆Y v Eulerjevem diagramu Podmnožica ali delna množica množice Y je v matematiki množica X, če so vsi elementi X tudi v Y. Relacijo z matematičnim zapisom zapišemo X ⊆ Y. Ali drugače, X ⊆ Y tedaj in le tedaj, ko X ne vsebuje nobenega elementa, ki ni tudi član množice Y. Množica Y v tem primeru se imenuje supermnožica množice X in zapišemo Y ⊇ X. Vsaka množica Y je sama sebi podmnožica.
Mera (matematika) in Podmnožica · Podmnožica in Seznam matematičnih vsebin ·
Porazdelitev delta
Shematični prikaz porazdelitve delta z daljico opremljeno s puščico. Višina puščice običajno pomeni vrednosti poljubne multiplikativne konstante, ki bo dala ploščino pod funkcijo. Drug dogovor je, da se ploščina napiše poleg glave puščice. 1.
Mera (matematika) in Porazdelitev delta · Porazdelitev delta in Seznam matematičnih vsebin ·
Pozitivno število
Pozitivno število x je vsako število, za katero velja x > 0.
Mera (matematika) in Pozitivno število · Pozitivno število in Seznam matematičnih vsebin ·
Prazna množica
Prázna mnóžica je v matematiki množica, ki nima elementov, drugače je neprázna mnóžica.
Mera (matematika) in Prazna množica · Prazna množica in Seznam matematičnih vsebin ·
Presek množic
Vennov diagram preseka ''A'' ∩ ''B'' Presek množic je računska operacija med množicami.
Mera (matematika) in Presek množic · Presek množic in Seznam matematičnih vsebin ·
Preslikava
Preslikáva množice A v množico B je v matematiki predpis, ki vsakemu elementu množice A priredi ustrezni element množice B. Elemente, ki jih želimo preslikati, imenujemo podatki, praslike ali originali.
Mera (matematika) in Preslikava · Preslikava in Seznam matematičnih vsebin ·
Prostornina
Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.
Mera (matematika) in Prostornina · Prostornina in Seznam matematičnih vsebin ·
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Mera (matematika) in Realno število · Realno število in Seznam matematičnih vsebin ·
Simetrična razlika množic
Vennov diagram simetrične razlike množic Simetrična razlika množic je računska operacija med množicami.
Mera (matematika) in Simetrična razlika množic · Seznam matematičnih vsebin in Simetrična razlika množic ·
Topološki prostor
Topološki prostor je v matematiki množica, v kateri je za vsak element definiran pojem okolice.
Mera (matematika) in Topološki prostor · Seznam matematičnih vsebin in Topološki prostor ·
Topologija
Topologíja je red čiste matematike oziroma geometrije, to pa obravnava samo tiste lastnosti množice, ki ohranjajo vsako obrnljivo, v obe smeri zvezno preoblikovanje te množice. Takim lastnostim rečemo topološke lastnosti.
Mera (matematika) in Topologija · Seznam matematičnih vsebin in Topologija ·
Unija množic
Vennov diagram unije ''A'' ∪ ''B'' Unija množic je računska operacija med množicami.
Mera (matematika) in Unija množic · Seznam matematičnih vsebin in Unija množic ·
Verjetnostni račun
Verjétnostni ráčun je matematična disciplina, ki preučuje verjetnost, da se zgodi naključni dogodek.
Mera (matematika) in Verjetnostni račun · Seznam matematičnih vsebin in Verjetnostni račun ·
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Mera (matematika) in Vrtenje · Seznam matematičnih vsebin in Vrtenje ·
Vsota
Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.
Mera (matematika) in Vsota · Seznam matematičnih vsebin in Vsota ·
Zaporedje
Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.
Mera (matematika) in Zaporedje · Seznam matematičnih vsebin in Zaporedje ·
Zvezna funkcija
Zvézna fúnkcija je v matematiki funkcija, pri kateri majhna sprememba podatka povzroči majhno spremembo funkcijske vrednosti.
Mera (matematika) in Zvezna funkcija · Seznam matematičnih vsebin in Zvezna funkcija ·
1 (število)
1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.
1 (število) in Mera (matematika) · 1 (število) in Seznam matematičnih vsebin ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Mera (matematika) in Seznam matematičnih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Mera (matematika) in Seznam matematičnih vsebin
Primerjava med Mera (matematika) in Seznam matematičnih vsebin
Mera (matematika) 58 odnose, medtem ko je Seznam matematičnih vsebin 2202. Saj imajo skupno 49, indeks Jaccard je 2.17% = 49 / (58 + 2202).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Mera (matematika) in Seznam matematičnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: