Podobnosti med Mejna grofija Istra in Zgodovina Istre
Mejna grofija Istra in Zgodovina Istre še 32 stvari v skupni (v Unijapedija): Avstrijsko cesarstvo, Benečija, Beneška republika, Bizantinsko cesarstvo, Darko Darovec, Frankovsko cesarstvo, Goriški grofje, Henrik IV. Nemški, Histri, Hrvaška, Hrvati, Istra, Italija, Jadransko morje, Karel Veliki, Koper, Kranjska, Kranjska krajina, Kvarner, Milje, Trst, Novigrad, Istra, Oglejski patriarhat, Pipin Langobardski, Piran, Poreč, Pulj, Raša (reka), Slovani, Slovenci, Slovenija, ..., Sveto rimsko cesarstvo, Trst. Razširi indeks (2 več) »
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Avstrijsko cesarstvo in Mejna grofija Istra · Avstrijsko cesarstvo in Zgodovina Istre ·
Benečija
Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Benečija in Mejna grofija Istra · Benečija in Zgodovina Istre ·
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Beneška republika in Mejna grofija Istra · Beneška republika in Zgodovina Istre ·
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Bizantinsko cesarstvo in Mejna grofija Istra · Bizantinsko cesarstvo in Zgodovina Istre ·
Darko Darovec
Darko Darovec, slovenski zgodovinar, * 14. december 1961, Koper.
Darko Darovec in Mejna grofija Istra · Darko Darovec in Zgodovina Istre ·
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Frankovsko cesarstvo in Mejna grofija Istra · Frankovsko cesarstvo in Zgodovina Istre ·
Goriški grofje
Goriški grofje so bili srednjeveška plemiška rodbina, po izvoru iz Pustriške doline (nekdaj Bavarska), danes v vzhodni Južni Tirolski.
Goriški grofje in Mejna grofija Istra · Goriški grofje in Zgodovina Istre ·
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso. Rimsko-nemški kralj je postal šestleten. Posvetno in cerkveno plemstvo je znalo njegovo mladoletnost dobro izkoristiti v svoj prid. Takoj ko je petnajstleten zavladal samostojno, je skušal Henrik kraljevemu položaju, nekoliko nespretno in z opiranjem na nižje plemstvo, povrniti nekdanji ugled. Pri tem se mu je uprlo saško plemstvo. Henriku je uspelo zadušiti saški upor, a se je takoj za tem zapletel v spor s papežem Gregorjem VII., ki je Henrika izobčil. Izobčenje je dalo legitimnost nameri najvplivnejših nemških knezov, da kralja odstavijo. Da bi se temu izognil, se je osebno ponižal in šel prosit papeža v Canosso za odpuščanje, ki ga je tudi dobil (januarja 1077). Kljub temu so nemški knezi izvolili protikralja, Rudolfa Švabskega. Kralj in protikralj sta se nekaj let bojevala brez odločitve. Gregor VII. je Henrika ponovno izobčil. Leta 1080 pa je prišlo do odločitve: protikralj je v boju padel, Henrik pa je z vojaškim pohodom v Italijo pregnal Gregorja VII. iz Rima, postavil za protipapeža Klemena III. in se pustil od njega kronati za cesarja. Leta 1087 je dobil Henrik še močnejšega nasprotnika, diplomatsko spretnega papeža Urbana II., ki je z novim elanom nadaljeval Gregorjev boj. Proti njemu Henrik z vojsko, ki jo je ponovno pripeljal v Italijo, ni uspel. Nasprotno, papež je s pozivom na križarsko vojno pridobil večji del evropskega plemstva. Na svojo stran je pridobil tudi Henrikovega sina Konrada, ki ga je malo pred tem dal oče kronati za nemškega kralja. Henrik se tako niti ni mogel vrniti domov, dokler leta 1087 močni Welfi, gospodarji Bavarske, razočarani nad sodelovanjem s papežem, niso prestopili nazaj na Henrikovo stran; Henriku so odprli alpske prelaze in lahko se je vrnil v Nemčijo. V Nemčiji je polagoma spet uveljavil svojo oblast, odstavil Konrada in za svojega naslednika določil drugega sina, Henrika V. Leta 1099 je umrl papež Urban II. in leto za njim tudi protipapež. Cerkvenega razkola ni bilo več in Henrik je iskal pot do sprave. Vendar Urbanov naslednik, papež Pashal II., za to ni imel posluha. Avtoriteta izobčenega kralja je vse boj kopnela tudi v Nemčiji. Leta 1104 ga je izdal še drugi sin, Henrik V., in stopil na čelo bavarskih upornikov. S prevaro je prijel očeta in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu.
Henrik IV. Nemški in Mejna grofija Istra · Henrik IV. Nemški in Zgodovina Istre ·
Histri
Karnov Histri so bili etnogenetično nepojasnjena enota.
Histri in Mejna grofija Istra · Histri in Zgodovina Istre ·
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Hrvaška in Mejna grofija Istra · Hrvaška in Zgodovina Istre ·
Hrvati
Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.
Hrvati in Mejna grofija Istra · Hrvati in Zgodovina Istre ·
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Istra in Mejna grofija Istra · Istra in Zgodovina Istre ·
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Italija in Mejna grofija Istra · Italija in Zgodovina Istre ·
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Jadransko morje in Mejna grofija Istra · Jadransko morje in Zgodovina Istre ·
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Karel Veliki in Mejna grofija Istra · Karel Veliki in Zgodovina Istre ·
Koper
Koper je obmorsko mesto v Slovenski Istri, drugo največje na istrskem polotoku (za hrvaškim Puljem).
Koper in Mejna grofija Istra · Koper in Zgodovina Istre ·
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Kranjska in Mejna grofija Istra · Kranjska in Zgodovina Istre ·
Kranjska krajina
Kranjska krajina (tudi znana kot Kranjska marka, pri čemer izraz krajina mdr. pomeni „obmejno območje, pokrajino“ v vseh slovanskih jezikih) je bila od 973 (po drugih virih 976) ena od mejnih grofij ali krajin, podrejenih Vojvodini Koroški.
Kranjska krajina in Mejna grofija Istra · Kranjska krajina in Zgodovina Istre ·
Kvarner
Karta Kvarnerja Kvarner je zaliv v seveovzhodnem delu Jadranskega morja med Istrskim polotokom na zahodu in celino, v katerem ležijo številni otoki (Kvarnerski otoki), med katerimi so največji Cres, Krk, Rab, Lošinj in Pag.
Kvarner in Mejna grofija Istra · Kvarner in Zgodovina Istre ·
Milje, Trst
Milje (beneško in tržaško Muja) so obalno mesto v Italiji, na Tržaškem, natančneje v Miljskem zalivu, sedež istoimenske občine v deželi Furlanija - Julijska krajina (druge največje za Trstom v nekdanji Tržaški pokrajini), nedaleč od slovensko-italijanske meje.
Mejna grofija Istra in Milje, Trst · Milje, Trst in Zgodovina Istre ·
Novigrad, Istra
desno Novigrad (italijansko Cittanova; do 1945 Cittanova dell´Istria) je mesto, pristanišče in turistično središče v Istri (Hrvaška), sedež istoimenske mestne občine (hrv. Grad Novigrad; it. Citta` del Cittanova) s 3883 prebivalci (popis 2021; 2011 še 4400), oziroma (samo mesto-naselje) z okoli 2300 stalnimi prebivalci (največ, 2629 jih je imel ob popisu 2001), ki upravno spada v Istrsko županijo.
Mejna grofija Istra in Novigrad, Istra · Novigrad, Istra in Zgodovina Istre ·
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Mejna grofija Istra in Oglejski patriarhat · Oglejski patriarhat in Zgodovina Istre ·
Pipin Langobardski
Pipin, kralj Italije (781-810), * 777, † 8. julij 810, Milano.
Mejna grofija Istra in Pipin Langobardski · Pipin Langobardski in Zgodovina Istre ·
Piran
Piran (Pirano) je obmorsko mestno naselje v Slovenski Istri, z okoli 3.700 prebivalci (2020) na slovenski strani Piranskega zaliva.
Mejna grofija Istra in Piran · Piran in Zgodovina Istre ·
Poreč
Poreč je istrsko turistično mesto in pristanišče na Hrvaškem z okoli 9000 prebivalci (2021), sedež istoimenske mestne občine (hrvaško Grad Poreč) s 16.607 prebivalci (po popisu 2021), ki upravno spada v Istrsko županijo, ter sedež Poreško-puljske rimskokatoliške škofije, ki obsega večino ozemlja (hrvaške) Istre.
Mejna grofija Istra in Poreč · Poreč in Zgodovina Istre ·
Pulj
Pulj (istriotsko/istrsko-beneško Puola) je največje istrsko mesto, pomembno civilno in vojaško pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske mestne občine z okoli 52.000 prebivalci, ki se skoraj popolnoma prekriva z območjem mesta.
Mejna grofija Istra in Pulj · Pulj in Zgodovina Istre ·
Raša (reka)
Reka Raša (Arsia flumen, italijansko: Arsa) v hrvaškem delu Istre je največja reka v Istrski županiji.
Mejna grofija Istra in Raša (reka) · Raša (reka) in Zgodovina Istre ·
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Mejna grofija Istra in Slovani · Slovani in Zgodovina Istre ·
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Mejna grofija Istra in Slovenci · Slovenci in Zgodovina Istre ·
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Mejna grofija Istra in Slovenija · Slovenija in Zgodovina Istre ·
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Mejna grofija Istra in Sveto rimsko cesarstvo · Sveto rimsko cesarstvo in Zgodovina Istre ·
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Mejna grofija Istra in Zgodovina Istre imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Mejna grofija Istra in Zgodovina Istre
Primerjava med Mejna grofija Istra in Zgodovina Istre
Mejna grofija Istra 89 odnose, medtem ko je Zgodovina Istre 86. Saj imajo skupno 32, indeks Jaccard je 18.29% = 32 / (89 + 86).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Mejna grofija Istra in Zgodovina Istre. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: