Odpri v Google MapsKazalo
31 odnosi: Amarnska pisma, Anatolija, Arabščina, Železna doba, Bronasta doba, Galileja, Grščina, Hazor, Hebrejščina, Izrael, Izraelci, Izraelsko kraljestvo (razločitev), Jezus Kristus, Kadeš, Karneol, Kartuša, Kibuc, Krščanstvo, Levant, Mezopotamija, Neko II., Osmansko cesarstvo, Prva svetovna vojna, Ramzes III., Razodetje, Rodovitni polmesec, Septuaginta, Stari Egipt, Tiglat-Pileser III., Tutmoz III., Unescova svetovna dediščina.
- Kraji svetovne dediščine v Izraelu
- Mestne države
Amarnska pisma
EA 161, pismo Amurrujskega vladarja Aziruja egipčanskemu faraonu Amarnska pisma, včasih tudi Amarnska korespondenca ali Amarnske tablice, so arhiv dopisov, napisanih na glinastih tablicah.
Poglej Megido in Amarnska pisma
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Megido in Anatolija
Arabščina
Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.
Poglej Megido in Arabščina
Železna doba
Želézna dôba je arheološki naziv za stopnjo razvoja človeštva, na kateri so ljudje primarno uporabljali železo za izdelavo orožja in orodja.
Poglej Megido in Železna doba
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Megido in Bronasta doba
Galileja
Galileja (hebrejsko.
Poglej Megido in Galileja
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Megido in Grščina
Hazor
Tel Hazor (hebrejsko תל חצור), tudi Hacor (חצור) in Tell el-Qedah (arabsko تل القضاه), je arheološki tel (grič) na mestu starodavnega Hazorja v južnem delu doline Hula v Gornji Galileji, Izrael, severno od Galilejskega jezera.
Poglej Megido in Hazor
Hebrejščina
Hebrêjščina je semitski jezik iz afroazijske jezikovne družine, ki ga govori okrog 6 milijonov ljudi, živečih večinoma v Izraelu, delih palestinskih ozemelj, ZDA in v judovskih skupnostih širom sveta.
Poglej Megido in Hebrejščina
Izrael
Izrael uradno Država Izrael (label) je visoko razvita bližnjevzhodna država.
Poglej Megido in Izrael
Izraelci
Izraelci so narod, ki danes primarno živi na območju Izraela, in ima okoli 7 milijonov pripadnikov.
Poglej Megido in Izraelci
Izraelsko kraljestvo (razločitev)
Izraelsko kraljestvo je lahko.
Poglej Megido in Izraelsko kraljestvo (razločitev)
Jezus Kristus
Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz in (v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33.
Poglej Megido in Jezus Kristus
Kadeš
Kadeš je bil starodavno mesto v Levantu blizu prehodne plitvine na reki Oront.
Poglej Megido in Kadeš
Karneol
Karneol je rjavkasto rdeč mineral, ki se uporablja predvsem kot poldrag kamen za izdelavo nakita.
Poglej Megido in Karneol
Kartuša
Staroegipčanska kartuša faraona Tutmoza III., Karnak, Egipt Fragment stele s kartušami Ehnatona, Nefretete in Atona, Amarna, osemnajsta dinastija; The Petrie Museum of Egyptian Archaeology, London Kartuša je pokončen oval z ravno črto pod njim, ki je v egipčanski hieroglifski pisavi označeval faraonovo ime.
Poglej Megido in Kartuša
Kibuc
Kibuc (hebrejsko קיבוץ; množina קיבוצים; dobesedno zbiranje oz. skupaj) je planirana skupnost z visoko stopnjo socialne interakcije v Izraelu.
Poglej Megido in Kibuc
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Megido in Krščanstvo
Levant
Levant je geografska, zgodovinska in kulturna regija, ki v širšem smislu označuje prostor vzhodnega Sredozemlja oz.
Poglej Megido in Levant
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Megido in Mezopotamija
Neko II.
Neko II., včasih tudi Nekau, Neku, Nehoh, ali Nikuu (grško ali, Nehos II ali Neho II, hebrejsko נְכוֹ, tiberijsko Náko) je bil faraon Šestindvajsete egipčanske dinastije, ki je vladal od leta 610 do 595 pr.
Poglej Megido in Neko II.
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Megido in Osmansko cesarstvo
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Megido in Prva svetovna vojna
Ramzes III.
Usermaatre Ramzes III. je bil drugi faraon Dvajsete egipčanske dinastije, ki je vladal od leta 1186 do 1155 pr.
Poglej Megido in Ramzes III.
Razodetje
Razodétje je glagolnik od razodeti, kateri se po navadi uporablja kot razodetje resnice, skrivnosti; kar se razodene je mišljeno, da se razkrije ali odkrije.
Poglej Megido in Razodetje
Rodovitni polmesec
Rodovitni polmesec Rodovitni polmesec je območje Bližnjega vzhoda, ki se pričenja ob Perzijskem zalivu, vodi skozi Mezopotamijo ob rekah Evfrat in Tigris (v današnjem Iraku), se nadaljuje čez regijo Džazira v današnji Siriji do južne Turčije, kjer se obrne proti jugu in ob vzhodni obali Sredozemskega morja poteka čez današnjo severozahodno Sirijo, Libanon ter vzdolž reke Jordan prek današnje Jordanije, palestinskega Zahodnega brega in Izraela do Egipta.
Poglej Megido in Rodovitni polmesec
Septuaginta
Codex Vaticanus'', ki vsebuje 1 Esdras 2:1-8. Septuaginta (latinsko za sedemdeset), s kratico LXX, je prvi grški prevod Stare zaveze neposredno iz hebrejščine in deloma tudi iz aramejščine.
Poglej Megido in Septuaginta
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Megido in Stari Egipt
Tiglat-Pileser III.
Tiglat-Pileser III. (klinopisno 𒆪𒋾𒀀𒂍𒊹𒊏 TUKUL.TI.A.É.ŠÁR.RA, akadsko Tukultī-apil-Ešarra, poslovenjeno moje zaupanje je v Eššarjevem sinu, hebrejsko תִּגְלַת פִּלְאֶסֶר Tiglat Pil’eser) je bil slaven kralj Asirije, ki je vladal od leta 745 do 727 pr.
Poglej Megido in Tiglat-Pileser III.
Tutmoz III.
Tutmoz III. (helenizirano Tutmosis III., poslovenjeno Tot je rojen) je bil šesti faraon Osemnajste egipčanske dinastije, ki je vladal skoraj 54 let od 24.
Poglej Megido in Tutmoz III.
Unescova svetovna dediščina
Stonehenge, ki spada med svetovno kulturmo dediščino. Škocjanske jame Unescova svetovna dediščina zajema območja, objekte in nesnovno dediščino, ki so pod zaščito organizacije UNESCO.
Poglej Megido in Unescova svetovna dediščina