Mednarodni sistem enot in Meroslovje

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Mednarodni sistem enot in Meroslovje

Mednarodni sistem enot vs. Meroslovje

Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje. Znanstvenik stoji pred preskusno napravo Microarcsecond Metrology (MAM). Meroslovje ali s tujko metrologija je znanstvena in tehniška veda o merjenju.

Absolutna temperatura

Absolútna temperatúra (tudi termodinámična temperatúra) je temperatura, merjena v absolutni temperaturni lestvici.

Absolutna temperatura in Mednarodni sistem enot · Absolutna temperatura in Meroslovje · Poglej več »

Amper

Ampêr (oznaka A) je osnovna enota SI za električni tok.

Amper in Mednarodni sistem enot · Amper in Meroslovje · Poglej več »

Avogadrova konstanta

Avogadrova konstánta je fizikalna konstanta, ki podaja število delcev (atomov, molekul, ionov ipd.) v enem molu snovi.

Avogadrova konstanta in Mednarodni sistem enot · Avogadrova konstanta in Meroslovje · Poglej več »

Boltzmannova konstanta

Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.

Boltzmannova konstanta in Mednarodni sistem enot · Boltzmannova konstanta in Meroslovje · Poglej več »

Dolžina

Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.

Dolžina in Mednarodni sistem enot · Dolžina in Meroslovje · Poglej več »

Električni tok

Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.

Električni tok in Mednarodni sistem enot · Električni tok in Meroslovje · Poglej več »

Etalon

Etalon je opredmetena mera, merilni instrument, referenčni material ali merilni sistem, katerega namen je, da definira, realizira, ohranja ali reproducira neko enoto ali eno ali več vrednosti veličine, tako da se uporabi kot referenca.

Etalon in Mednarodni sistem enot · Etalon in Meroslovje · Poglej več »

Frekvenca

Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.

Frekvenca in Mednarodni sistem enot · Frekvenca in Meroslovje · Poglej več »

Generalna konferenca za uteži in mere

Generalna konferenca za uteži in mere (kratica CGPM) je najstarejša od treh mednarodnih organizacij, ustanovljenih po določilih metrske konvencije, ki zastopa interese članic pri vzpostavljanju merskih standardov.

Generalna konferenca za uteži in mere in Mednarodni sistem enot · Generalna konferenca za uteži in mere in Meroslovje · Poglej več »

Hitrost svetlobe

vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.

Hitrost svetlobe in Mednarodni sistem enot · Hitrost svetlobe in Meroslovje · Poglej več »

Ionizirajoče sevanje

Mednarodni simbol za nevarnost ionizirajočega sevanja. Ionizirajoče sevanje zajema osnovne ali jedrske delce ali elektromagnetno valovanje, ki ima dovolj visoko energijo za ionizacijo atomov ali molekul.

Ionizirajoče sevanje in Mednarodni sistem enot · Ionizirajoče sevanje in Meroslovje · Poglej več »

Kandela

Kandéla ali candela (oznaka cd) je osnovna enota SI svetilnosti v fiziološkem merilu, enaka svetilnosti, ki jo v dani smeri izseva izvor enobarvnega valovanja s frekvenco 540 · 1012 hercev, ki v vsak steradian prostorskega kota izseva 1/683 vatov moči v fizikalnem merilu.

Kandela in Mednarodni sistem enot · Kandela in Meroslovje · Poglej več »

Kelvin

Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.

Kelvin in Mednarodni sistem enot · Kelvin in Meroslovje · Poglej več »

Kilogram

Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.

Kilogram in Mednarodni sistem enot · Kilogram in Meroslovje · Poglej več »

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Masa in Mednarodni sistem enot · Masa in Meroslovje · Poglej več »

Mednarodna komisija za elektrotehniko

Mednarodna komisija za elektrotehniko (IEC) je neprofitna nevladna mednarodna organizacija za standardizacijo električnih, elektronskih in povezanih tehnologij.

Mednarodna komisija za elektrotehniko in Mednarodni sistem enot · Mednarodna komisija za elektrotehniko in Meroslovje · Poglej več »

Mednarodna organizacija za standardizacijo

Mednarodna organizacija za standardizacijo (International Organization for Standardization; kratica ISO) je mednarodno združenje organizacij za standardizacijo iz preko 140 držav.

Mednarodna organizacija za standardizacijo in Mednarodni sistem enot · Mednarodna organizacija za standardizacijo in Meroslovje · Poglej več »

Mednarodni urad za uteži in mere

Pečat Mednarodni urad za uteži in mere (akronim BIPM) je mednarodna organizacija za standardizacijo s sedežem v pariškem predmestju Sèvres, ki vzdržuje mednarodni sistem enot in skrbi za skladnost merskih enot na mednarodni ravni.

Mednarodni sistem enot in Mednarodni urad za uteži in mere · Mednarodni urad za uteži in mere in Meroslovje · Poglej več »

Merska enota

Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.

Mednarodni sistem enot in Merska enota · Meroslovje in Merska enota · Poglej več »

Meter

Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.

Mednarodni sistem enot in Meter · Meroslovje in Meter · Poglej več »

Metrični sistem enot

ZDA).

Mednarodni sistem enot in Metrični sistem enot · Meroslovje in Metrični sistem enot · Poglej več »

Metrska konvencija

Metrska konvencija je diplomatski sporazum med 51 državami, ki poverja pristojnosti na področju metrologije generalni konferenci za uteži in mere (francosko Conférence Générale des Poids et Mesures, CGPM), srečanju predstavnikov držav članic, ki poteka vsake štiri do šest let; mednarodnemu uradu za uteži in mere (fr. Bureau International des Poids et Mesures, BIPM), mednarodnemu metrološkemu središču s sedežem v Sévresu v Franciji, in mednarodnemu komiteju za uteži in mere (fr. Comité International des Poids et Mesures, CIPM), administrativnem komiteju, ki se v uradu letno sestane.

Mednarodni sistem enot in Metrska konvencija · Meroslovje in Metrska konvencija · Poglej več »

Mol (enota)

Mól (oznaka mol) je osnovna enota SI množine snovi, ki vsebuje toliko osnovnih delov snovi, kolikor atomov vsebuje 0,012 kilograma izotopa ogljika 12C.

Mednarodni sistem enot in Mol (enota) · Meroslovje in Mol (enota) · Poglej več »

Narodni urad za standarde in tehnologijo

200px NIST ali Narodni urad za standarde in tehnologijo je agencija Ministrstva za trgovino Združenih držav Amerike.

Mednarodni sistem enot in Narodni urad za standarde in tehnologijo · Meroslovje in Narodni urad za standarde in tehnologijo · Poglej več »

Om

Óm (tudi izvorno; oznaka Ω) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega upora (električne upornosti), impedance in reaktance. Imenuje se po nemškemu fiziku Georgu Simonu Ohmu (1789-1854), ki je leta 1826 odkril in leto kasneje 1827 zapisal sorazmernostno povezavo med električno napetostjo in električnim tokom, znano kot Ohmov zakon. Električni upornik ima električni upor enega oma, če pri toku 1 A na njem pade napetost za 1 V (R.

Mednarodni sistem enot in Om · Meroslovje in Om · Poglej več »

Osnovni naboj

Osnovni naboj je po absolutni vrednosti najmanjši električni naboj v naravi.

Mednarodni sistem enot in Osnovni naboj · Meroslovje in Osnovni naboj · Poglej več »

Planckova konstanta

Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.

Mednarodni sistem enot in Planckova konstanta · Meroslovje in Planckova konstanta · Poglej več »

Sèvres

Sèvres je jugozahodno predmestje Pariza in občina v osrednjem francoskem departmaju Hauts-de-Seine regije Île-de-France.

Mednarodni sistem enot in Sèvres · Meroslovje in Sèvres · Poglej več »

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Mednarodni sistem enot in Sekunda · Meroslovje in Sekunda · Poglej več »

Steradian

Definicija steradiana Steradian (oznaka sr) je v mednarodnem sistemu enot (SI) izpeljana enota SI za prostorski kot, ki ima vrh v središču krogle, na površini pa mu pripada ploščina kvadrata, ki ima stranico enako polmeru krogle.

Mednarodni sistem enot in Steradian · Meroslovje in Steradian · Poglej več »

Svetilnost

Svetílnost (oznaka I) je fizikalna količina, definirana kot razmerje med svetlobnim tokom P, ki ga seva svetilo v dan prostorski kot Ω okrog izbrane smeri, ter tem prostorskim kotom: Svetilnost svetila, ki seva enakomerno v polni prostorski kot, je enaka kar svetlobnemu toku, deljenim s 4 π.

Mednarodni sistem enot in Svetilnost · Meroslovje in Svetilnost · Poglej več »

Tlak

Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.

Mednarodni sistem enot in Tlak · Meroslovje in Tlak · Poglej več »

Vakuum

Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.

Mednarodni sistem enot in Vakuum · Meroslovje in Vakuum · Poglej več »