Podobnosti med Mednarodna gotika in Renesančna umetnost
Mednarodna gotika in Renesančna umetnost še 16 stvari v skupni (v Unijapedija): Brugge, Burgundija, Gotska umetnost, Iluminiran rokopis, Jan van Eyck, Kapela družine Brancacci, Lorenzo Ghiberti, Masaccio, Masolino da Panicale, Nizozemske dežele, Pariz, Pisanello, Renesančna umetnost, Robert Campin, Sijajni horarij vojvode Berrijskega, Vitraj.
Brugge
Brugge (/ bruːʒ /; flamsko oz. nizozemsko Brugge; francosko Bruges) je glavno in največje mesto Zahodne Flandrije v regiji Flandrija v Belgiji, ki leži na severozahodu države.
Brugge in Mednarodna gotika · Brugge in Renesančna umetnost ·
Burgundija
Grb Burgundskega vojvodstva - kasnejše province Burgundije Burgundija znotraj Francije v 12. stoletju, zemljevid William R. Shepherda. Burgundija (francosko Bourgogne, nemško Burgund) je zgodovinsko francosko ozemlje, naseljeno zapovrstjo z Galci, Rimljani, različnimi germanskimi ljudstvi, od katerih so bili najpomembnejši Franki in Burgundi; slednji so dali ozemlju tudi ime.
Burgundija in Mednarodna gotika · Burgundija in Renesančna umetnost ·
Gotska umetnost
Gotska umetnost ali gotski slog je evropski umetnostni slog srednjeveške umetnosti, ki se je v severni Franciji razvil iz romanske umetnosti v 12.
Gotska umetnost in Mednarodna gotika · Gotska umetnost in Renesančna umetnost ·
Iluminiran rokopis
samostana Stična, ok. leta 1180 Iluminiran rokopis je rokopis, v katerem je besedilo dopolnjeno s takšno dekoracijo, kot so okrašene velike začetnice, obrobe (marginalije) in miniaturne ilustracije.
Iluminiran rokopis in Mednarodna gotika · Iluminiran rokopis in Renesančna umetnost ·
Jan van Eyck
Jan van Eyck (ali Johannes de Eyck) (nizozemsko: Jɑn vɑn ɛjk), * pred okoli 1390 - † pred okoli 9.
Jan van Eyck in Mednarodna gotika · Jan van Eyck in Renesančna umetnost ·
Kapela družine Brancacci
Kapela družine Brancacci (v italijanščini "Cappella dei Brancacci") je kapela v cerkvi Santa Maria del Carmine v Firencah v osrednji Italiji.
Kapela družine Brancacci in Mednarodna gotika · Kapela družine Brancacci in Renesančna umetnost ·
Lorenzo Ghiberti
Lorenzo Ghiberti, florentinski kipar, zlatar, arhitekt in umetnostni zgodovinar, * 1378, Pelago (danes Firence, Italija), † 1. december 1455, Firence.
Lorenzo Ghiberti in Mednarodna gotika · Lorenzo Ghiberti in Renesančna umetnost ·
Masaccio
Masaccio (rojen kot Tommaso Cassai), italijanski slikar, * 21. december 1401, † jesen 1428.
Masaccio in Mednarodna gotika · Masaccio in Renesančna umetnost ·
Masolino da Panicale
Masolino da Panicale (vzdevek Tommaso di Cristoforo Fini; ok. 1383 - ok. 1447) je bil italijanski slikar.
Masolino da Panicale in Mednarodna gotika · Masolino da Panicale in Renesančna umetnost ·
Nizozemske dežele
Nizozemske dežele (nizozemsko de Lage Landen, francosko les Pays Bas, angleško Low Countries) ali zgodovinsko tudi Nizozemske (nizozemsko de Nederlanden), je obalna nižinska regija v severozahodni Evropi, ki jo sestavlja spodnje porečje rek Ren, Meuse in Šelda, ki so se v srednjem veku razdelile na številne pol neodvisne kneževine, ki so se utrdile v današnji Belgiji, Luksemburgu in Nizozemski, pa tudi v današnji Francoski Flandriji.
Mednarodna gotika in Nizozemske dežele · Nizozemske dežele in Renesančna umetnost ·
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Mednarodna gotika in Pariz · Pariz in Renesančna umetnost ·
Pisanello
Pisanello, strokovno znan kot Antonio di Puccio Pisano ali Antonio di Puccio da Cereto, ki ga je Giorgio Vasari tudi zmotno imenoval Vittore Pisano, * ok.
Mednarodna gotika in Pisanello · Pisanello in Renesančna umetnost ·
Renesančna umetnost
Renesančna umetnost je slikarstvo, kiparstvo in dekorativna umetnost obdobja evropske zgodovine, ki se je v Italiji pojavila kot poseben slog okoli leta 1400, vzporedno z razvojem v filozofiji, literaturi, glasbi in znanosti.
Mednarodna gotika in Renesančna umetnost · Renesančna umetnost in Renesančna umetnost ·
Robert Campin
Robert Campin (ok. 1375 - 26. april 1444), ki so ga nekdaj imenovali z zasilnim imenom Mojster iz Flémalla še prej pa tudi Mojster oltarja Merode), je bil prvi veliki mojster flamskega in staronizozemskega slikarstva. Campinova identiteta in atribucija slik tako iz skupine pripisane Campinu kot tiste, ki so veljale za delo Mojstera iz Flémalla, so rezultat več desetletij raziskav in razhajanj med strokovnjaki. Campin je bil v življenju zelo uspešen, zato so njegove dejavnosti sorazmerno dobro dokumentiraneCampbell, Lorne. "Robert Campin, the Master of Flémalle and the Master of Mérode". The Burlington Magazine, Volume 116, No. 860, Nov. 1974. 634-646, vendar svojih del ni podpisal ali datiral in nobenega z njim ni mogoče nedvomno povezati. Korpus del je bil pripisan neidentificiranemu Mojstru iz FlémallaFragments remain probably from some wall-paintings for which he was paid in 1406-7. See Campbell (1998), 72Jacobs, 33, ki je bil v 19. stoletju poimenovan po treh verskih tablah, ki naj bi prihajale iz samostana v Flémallu. Za vsakega se domneva, da je krilo triptiha ali poliptiha in sta Devica in otrok pred pletenim zastorom kamina, ki je zdaj v Londonu, fragment table Tat na križu v Frankfurtu in bruseljska različica Oltarja Mérode. Campin je bil leta 1406 aktiven kot mojster v Tournaiju v današnji Belgiji in je postal vodilni slikar tega mesta za 30 let. Državljanstvo je dobil leta 1410 in je morda študiral pri Janu van Eycku. Njegova slava se je do leta 1419 razširila dovolj, da je vodil veliko in donosno delavnico. V upor bratovščine se je vključil v začetku 1420-ih; to je skupaj z zunajzakonsko zvezo z žensko po imenu Leurence Pol privedlo do njegovega zapora. Kljub temu je ohranil svoj položaj in delavnico do svoje smrti leta 1444. Zgodnje Campinove table prikazujejo vpliv mednarodnih gotskih umetnikov, bratov Limbourg (1385 - 1416) in Melchiorja Broederlama (ok.
Mednarodna gotika in Robert Campin · Renesančna umetnost in Robert Campin ·
Sijajni horarij vojvode Berrijskega
Sijajni horarij vojvode Berrijskega (francosko Très Riches Heures du Duc de Berry izgovorjava: ali Très Riches Heures), je najbolj znan in morda najbolje ohranjen primer iluminiranega rokopisa pozne faze mednarodnega gotskega sloga.
Mednarodna gotika in Sijajni horarij vojvode Berrijskega · Renesančna umetnost in Sijajni horarij vojvode Berrijskega ·
Vitraj
Vitraj, tudi vitraž, je stekleno, večinoma iz več barvnih elementov sestavljeno okno.
Mednarodna gotika in Vitraj · Renesančna umetnost in Vitraj ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Mednarodna gotika in Renesančna umetnost imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Mednarodna gotika in Renesančna umetnost
Primerjava med Mednarodna gotika in Renesančna umetnost
Mednarodna gotika 48 odnose, medtem ko je Renesančna umetnost 143. Saj imajo skupno 16, indeks Jaccard je 8.38% = 16 / (48 + 143).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Mednarodna gotika in Renesančna umetnost. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: