Materina dušica in Place Royal du Peyrou

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Materina dušica in Place Royal du Peyrou

Materina dušica vs. Place Royal du Peyrou

Materina dušica (znanstveno ime Thymus - skupno ime za mnoge, pri nas samorasle oblike materine dušice) je rod trajnih zdravilnih polgrmičkov, ki zrastejo do približno 50 cm visoko. Izvira iz Sredozemlja. Uvršča se v družino ustnatic. V botaniki je označena kot polgrm, zraste namreč od 10 do 50 cm visoko. Ima malo olesenela, ležeča ali pokončna stebla, ki so okrogla ali štirirobna in različno dlakava. Tudi listi so različnih oblik in velikosti: črtalasti ali okroglasti, jajčasti, suličasti, celorobi, trdi, skoraj usnjati. Rada ima suhe, sončne prostore – na nasipih, ob mejah, nabrežinah, ob suhih gozdovih in vse do visokih planin.  Uspeva tudi na vsakem vrtićku ali v rastlinjaku. Rožnati do temno škrlatni cvetovi so združeni v kroglasta ali podolgovata socvetja. Za materino dušico je značilen aromatičen, limoni podoben vonj in rahlo grenak okus. Materina dušica se uživa v obliki čaja, iz nje se izdeluje tudi eterično olje, tinktura ali krema za prsni koš, mišice in sklepe. Najpomembnejši proizvod iz timijana je eterično olje, ki vsebuje 50 % timola. Druge snovi so še karvakrol - vrsta kislega saponina, vrsto še ne dobro raziskanega glukozida, čreslovino in mangan. Uporablja se pri vnetjih dihal, saj topi sluz. Uporablja se tudi za razkuževanje, kopeli, polive... Ostali učinki materine dušice. Promenade du Peyrou, imenovana tudi Place Royale du Peyrou, je sprehajališče velikosti 4,59 ha, sur le site (consulté le 16 juin 2017), zahodno od okrožja Écusson v mestu Montpellier (Hérault. Ta sklop, ki ima status zgodovinskega spomenika, predstavlja spoj petih del: drevored in njegove terase, ki omogočajo razmislek o Sevenih in Pirenejih in je bil zgrajen leta 1689, Porte du Peyrou ali slavolok s svojim mostom in dostopno rampo, izdelan leta 1691, konjeniški kip Ludvika XIV., postavljen leta 1718, akvadukt Saint-Clément in njegov rezervoar, zgrajen iz leta 1753, vodni stolp, katerega projekt je bil narejen leta 1766, Injalbertovi kipi enfant et lion in vhodna vrata iz leta 1883. Kasneje, leta 1927, je bila na pobudo Pierrea Humberta izvedena gradnja vodoravna sončna ura, leta 1939 pa simbolična fotografija francoskega odporniškega gibanja Jeana Moulina. Večje obnove so bile izvedene od 1980-ih, da bi ohranili območje.