Matematika in Seznam matematičnih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Matematika in Seznam matematičnih vsebin

Matematika vs. Seznam matematičnih vsebin

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce. Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Abelova nagrada

Abelovo nagrado podeljuje vsako leto norveški kralj izjemnim matematikom.

Abelova nagrada in Matematika · Abelova nagrada in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Abstraktna algebra

Abstraktna algebra (tudi višja algebra) je matematična disciplina, ki se ukvarja z algebrskimi strukturami kot so: grupoidi, kolobarji, obsegi, moduli, vektorski prostori in algebre.

Abstraktna algebra in Matematika · Abstraktna algebra in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Aksiom

Aksióm (axíoma − trditev, teza) označuje stališče, načelo, tezo, sodbo, ki se jo sprejema brez dokazov in služi kot načelo ali premisa deduktivnega dokazovanja.

Aksiom in Matematika · Aksiom in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Al Hvarizmi

Naslovna stran al Horizmijeve ''Algebre'' (1831) Al Hvarizmijeva ''Algebra'' Stran latinskega prevoda ''Algorithmi de numero Indorum'', verjetno po Adelardu (Cambridge, University Library, Ii. 6.5.) Zemljevid iz 15. stoletja, ki temelji na Ptolemejevi ''Geografiji'' Al Hvarizmijeve astronomske tabele (Corpus Christ College MS 283, 12. stoletje) Mohamed ben Musa al Madžusi (potomec nekega Magijca) Abu Džafar Abdulah Perez Al Hvarizmi (arabsko أبو عبد الله محمد بن موسى الخوارزمي), perzijski matematik, astronom in geograf, * 780, Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Korasan, sedaj Uzbekistan, † 850.

Al Hvarizmi in Matematika · Al Hvarizmi in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Algebra

Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.

Algebra in Matematika · Algebra in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Algebrska geometrija

geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.

Algebrska geometrija in Matematika · Algebrska geometrija in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Aristotel

Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).

Aristotel in Matematika · Aristotel in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Aritmetika

Aritmetične tablice za otroke, Lausanne, 1835 Aritmetika (iz grščine ἀριθμός arithmos, 'število' in τική τέχνη, tiké, 'umetnost' ali 'spretnost') je veja matematike, ki je sestavljena iz proučevanja števil, zlasti z značilnostmi tradicionalnih operacije nad njimi – seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, potenciranje in korenjenje.

Aritmetika in Matematika · Aritmetika in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.

Astronomija in Matematika · Astronomija in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Številski sistem

Števílski sistém ali števílski sestàv je sistem, v katerem so urejena števila.

Številski sistem in Matematika · Številski sistem in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Babilonska matematika

kvadrata s stranico 30. Rezultat je 42 25 35 oziroma 42,4263888... Babilonska matematika, znana tudi kot asirsko-babilonska matematika, je bila matematika, ki so jo od zgodnje Sumerije do padca Babilona leta 539 pr.

Babilonska matematika in Matematika · Babilonska matematika in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Benjamin Peirce

Louis Agassis in Benjamin Peirce Benjamin Peirce, ameriški matematik in astronom, * 4. april 1809, Salem, Massachusetts, ZDA, † 6. oktober 1880, Cambridge, Massachusetts, ZDA.

Benjamin Peirce in Matematika · Benjamin Peirce in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Celo število

Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.

Celo število in Matematika · Celo število in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

David Hilbert

David Hilbert, nemški matematik, * 23. januar 1862, Wehlau blizu Königsberga, Prusija (sedaj Znamensk pri Kaliningradu, Rusija), † 14. februar 1943, Göttingen, Nemčija.

David Hilbert in Matematika · David Hilbert in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Definicija

Definicija je izjava, ki razlaga pomen besede ali besedne zveze.

Definicija in Matematika · Definicija in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Deljenje

\frac 20 4.

Deljenje in Matematika · Deljenje in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Diferencialna enačba

Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.

Diferencialna enačba in Matematika · Diferencialna enačba in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Dinamični sistem

nelinearnega dinamičnega sistema. Iz raziskovanj takšnih sistemov se je razvila teorija kaosa Dinámični sistém je v matematiki formalizacija za poljubno ustaljeno »pravilo«, ki opisuje časovno odvisnost lege točke v okoliškem konfiguracijskem prostoru.

Dinamični sistem in Matematika · Dinamični sistem in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije

Drúštvo matemátikov, fízikov in astronómov Slovénije (DMFA) je osrednje slovensko društvo na področju matematike in naravoslovnih znanosti fizike in astronomije.

Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije in Matematika · Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Evklidska geometrija

Evklídska geometríja (tudi Evklídova geometríja, zastarelo evklídična geometríja, včasih tudi parabólična geometríja) je geometrija zasnovana na delu Evklida iz Aleksandrije.

Evklidska geometrija in Matematika · Evklidska geometrija in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Fermatov veliki izrek

Pierre de Fermat Aritmetiki''. Na strani 61 je de Fermatova opomba, ki je postala Fermatov veliki izrek (izdaja iz leta 1670). Fermatov velíki izrèk (velíki Fermatov izrèk ali tudi Fermatov zádnji izrèk) v teoriji števil pravi, da je nemogoče zapisati potenco števila kot vsoto enakih dveh potenc, če je potenca večja kot dva.

Fermatov veliki izrek in Matematika · Fermatov veliki izrek in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Fieldsova medalja

Sprednja stran medalje Zadnja stran medalje Fieldsova medalja je nagrada, ki jo podelijo dvema ali največ štirim matematikom, mlajšim od štirideset let, na vsakem Mednarodnem matematičnem kongresu od leta 1936 in neprekinjeno od leta 1948 na pobudo kanadskega matematika Johna Charlesa Fieldsa.

Fieldsova medalja in Matematika · Fieldsova medalja in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Fraktal

Mandelbrotove množice je znamenit zgled fraktala Juliajeva množica Fraktál je v matematiki objekt, ki ima vsaj eno od naslednjih lastnosti.

Fraktal in Matematika · Fraktal in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Funkcija (matematika)

Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B. Če definiramo funkcijo f: a \longmapsto b, je a podatek ali original, b pa je funkcijska vrednost oziroma rezultat ali slika.

Funkcija (matematika) in Matematika · Funkcija (matematika) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Geometrija

Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.

Geometrija in Matematika · Geometrija in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Geometrijska konstrukcija

Geometríjska konstrúkcija je risanje geometrijskih likov z največjo možno točnostjo.

Geometrijska konstrukcija in Matematika · Geometrijska konstrukcija in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Goldbachova domneva

Goldbachova domneva iz teorije števil je eden od najstarejših nerešenih problemov v matematiki: Isto praštevilo se lahko pojavi dvakrat.

Goldbachova domneva in Matematika · Goldbachova domneva in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Grupa

Grúpa je v matematiki eden od osnovnih pojmov sodobne algebre.

Grupa in Matematika · Grupa in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Hilbertovi problemi

Hilbertovi problemi obsegajo seznam (takrat nerešenih) 23 matematičnih problemov, ki jih je objavil nemški matematik David Hilbert na Mednarodnem matematičnem kongresu v Parizu leta 1900.

Hilbertovi problemi in Matematika · Hilbertovi problemi in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Hipoteza

Hipotéza (iz starogrškega υπόθεσις: ipóteses - predpostavka) ali domnéva je predlog pojasnila nekega pojava ali možna razlaga.

Hipoteza in Matematika · Hipoteza in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Infinitezimalni račun

Infinitezimálni račún je področje matematične analize, ki preučuje zlasti naslednja področja.

Infinitezimalni račun in Matematika · Infinitezimalni račun in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Izrek

Izrèk (ali teorém, grško: theórema - videz, predstava, prizor; izrek) je trditev (predpostavka, postavka, propozicija) oziroma nedokazano načelo, ki je bila ali bo dokazana v poljubnem logičnem sistemu na podlagi nedvoumnih privzetkov.

Izrek in Matematika · Izrek in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Kardinalno število

Kardinalno število je v matematiki posplošeno število, ki izraža moč ali kardinalnost množice.

Kardinalno število in Matematika · Kardinalno število in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Kolobar (algebra)

Kolobar je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati in množiti, pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici celih števil.

Kolobar (algebra) in Matematika · Kolobar (algebra) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Kombinatorika

rešetki 15 × 15. Kombinatórika je matematična disciplina, ki preučuje končne ali števne diskretne strukture, na koliko načinov je možno razporediti, preurediti oziroma izbrati določeno množico elementov iz množice s končno mnogo elementi.

Kombinatorika in Matematika · Kombinatorika in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Kompleksno število

1.

Kompleksno število in Matematika · Kompleksno število in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Kriptografija

2. svetovni vojni, je za zaščito občutjivih sporočil in zvez uporabljal zapleteno šifriranje. Kriptografíja (grško kryptós - skrit in gráphein - pisati) je veda o matematičnih tehnikah za dosego informacijske varnosti, kot je zaupnost, celovitost podatkov, overjanje identitete in podatkov.

Kriptografija in Matematika · Kriptografija in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Kurt Gödel

Kurt Gödel, avstrijsko-ameriški matematik, logik in filozof, * 28. april 1906, Brno/Brünn), Moravska, Češka (tedaj Avstro-Ogrska), † 14. januar 1978, Princeton, New Jersey, ZDA.

Kurt Gödel in Matematika · Kurt Gödel in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Kvaternion

Kvaternióni (množico kvaternionov se označuje s \mathbb H) so v matematiki sistem hiperkompleksnih števil in so nekomutativna razširitev kompleksnih števil.

Kvaternion in Matematika · Kvaternion in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Linearna algebra

Linearna algebra je matematična disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem vektorjev, vektorskih prostorov (ali linearnih prostorov), linearnih transformacij in sistemov linearnih enačb.

Linearna algebra in Matematika · Linearna algebra in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Logika

Lógika (grško: lógos - beseda, smisel, misel, načelo) je filozofski nauk o mišljenju ter njegovih zakonitostih.

Logika in Matematika · Logika in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Matematična analiza

Matemátična analíza (starogrško: análysis - rešitev) je skupno ime za matematične discipline, ki temeljijo na pojmih limite in konvergence, ter ki preučujejo povezane pojme, kot so zveznost, integral, odvod in transcendentna funkcija.

Matematika in Matematična analiza · Matematična analiza in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Matematična fizika

verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.

Matematika in Matematična fizika · Matematična fizika in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Matematična operacija

Matemátična operácija (tudi račúnska operácija ali operátor) je matematična preslikava, ki urejeni ''n''-terici podatkov (a, b,...,d) iz kartezičnega produkta A × B ×...× D priredi rezultat operacije, element z iz množice Z. Če so vse naštete množice med sabo enake (A.

Matematika in Matematična operacija · Matematična operacija in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Matematična struktura

Matemátična struktúra je množica M skupaj z dodatnimi značilnostmi, preslikavami in operacijami, ki določajo odnose med elementi te množice.

Matematika in Matematična struktura · Matematična struktura in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Matematični dokaz

language.

Matematika in Matematični dokaz · Matematični dokaz in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Matematika in Matematika · Matematika in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Matematika na Slovenskem

Slovenska matematika ima dolgo tradicijo.

Matematika in Matematika na Slovenskem · Matematika na Slovenskem in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Mera (matematika)

prazne množice mora biti enaka 0. Méra na množici je v matematični analizi sistematični način prireditve števila vsaki njeni ustrezni podmnožici, ki ga intuitivno tolmačimo kot njeno velikost.

Matematika in Mera (matematika) · Mera (matematika) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Množenje

Grafični postopek množenja: vsote presečišč skupin črt predstavljajo števke v produktu (desetice prištevamo številu, pozicioniranem levo) Množênje je ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij.

Matematika in Množenje · Množenje in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Množica

Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.

Matematika in Množica · Množica in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Naravno število

Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.

Matematika in Naravno število · Naravno število in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Neevklidska geometrija

Neevklidska geometrija je geometrija, ki sloni na drugačnih aksiomih kot običajna evklidska geometrija.

Matematika in Neevklidska geometrija · Neevklidska geometrija in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Nerešeni matematični problemi

Seznam vsebuje nekatere trenutno še nerešene matematične probleme.

Matematika in Nerešeni matematični problemi · Nerešeni matematični problemi in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Neskončnost

right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.

Matematika in Neskončnost · Neskončnost in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Obseg (algebra)

Obsèg je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati, množiti in deliti (razen deljenja z 0), pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici racionalnih ali realnih števil.

Matematika in Obseg (algebra) · Obseg (algebra) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Obzornik za matematiko in fiziko

Obzornik za matematiko in fiziko (kratica OMF in Obzornik mat. fiz.) je osrednja slovenska znanstvena in strokovna revija s področja matematike, fizike in deloma astronomije, ki jo izdaja Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA).

Matematika in Obzornik za matematiko in fiziko · Obzornik za matematiko in fiziko in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Odštevanje

Odštévanje je v matematiki ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij.

Matematika in Odštevanje · Odštevanje in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Oktonion

Októnion (tudi Cayleyjevo število, Cayleyjev oktonion ali oktava) (oznaka množice oktonionov \mathbb O \) je neasociativna razširitev kvaternionov.

Matematika in Oktonion · Oktonion in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Omar Hajam

Gijat al-Din Abulfat Omar ibn Ibrahim an-Nišapuri Hajam, perzijski pesnik, astronom, matematik, pisatelj in filozof, * 31. maj 1048, Najšabur (Nišapur), ali neka vas blizu Najšaburja, provinca Korasan, (danes Iran), † 4. december 1131, Nišapur.

Matematika in Omar Hajam · Omar Hajam in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Optimizacija (matematika)

V matematiki se izraz optimizacija ali matematično programiranje nanaša na iskanje minimuma ali maksimuma dane realne funkcije na dovoljeni množici točk.

Matematika in Optimizacija (matematika) · Optimizacija (matematika) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Pitagorov izrek

Pitagorov izrek Geometrijska razlaga Pitagorovega izreka (3, 4, 5) iz kitajskega matematičnega dela ''Čou Pei Suan Čing'' (周髀算经) (206 pr. n. št. - 220) z 246 problemi Pitágorov izrèk je izrek v ravninski geometriji, imenovan po Pitagoru, čeprav je bil znan že pred njim: Izrek lahko zapišemo tudi kot: kjer sta a in b dolžini katet, c pa dolžina hipotenuze.

Matematika in Pitagorov izrek · Pitagorov izrek in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Podmnožica

PodmnožicaPodmnožica X⊆Y v Eulerjevem diagramu Podmnožica ali delna množica množice Y je v matematiki množica X, če so vsi elementi X tudi v Y. Relacijo z matematičnim zapisom zapišemo X ⊆ Y. Ali drugače, X ⊆ Y tedaj in le tedaj, ko X ne vsebuje nobenega elementa, ki ni tudi član množice Y. Množica Y v tem primeru se imenuje supermnožica množice X in zapišemo Y ⊇ X. Vsaka množica Y je sama sebi podmnožica.

Matematika in Podmnožica · Podmnožica in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Praštevilski dvojček

Práštevílski dvójček v matematiki predstavljata dve praštevili katerih razlika je enaka 2.

Matematika in Praštevilski dvojček · Praštevilski dvojček in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Presek (revija)

Presèk je poljudnoznanstvena revija, namenjena mladim matematikom, fizikom, astronomom in računalnikarjem.

Matematika in Presek (revija) · Presek (revija) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Racionalno število

Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.

Matematika in Racionalno število · Racionalno število in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Realno število

Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.

Matematika in Realno število · Realno število in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Relacija

Relacija v matematiki in sodobni algebri je odnos (mnogolična preslikava) med elementi množice, na primer dvočlene relacije: enakost.

Matematika in Relacija · Relacija in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Relacija urejenosti

Relacija urejenosti je v matematiki dvočlena relacija ≤ v množici A, če veljata za poljubne elemente a, b in c množice lastnosti.

Matematika in Relacija urejenosti · Relacija urejenosti in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Rhindov matematični papirus

Rhindov matematični papirus, znan tudi kot Papirus Britanskega muzeja BM 10057 in BM 10058, je eden od najbolj znanih virov staroegipčanske matematike.

Matematika in Rhindov matematični papirus · Rhindov matematični papirus in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Riemannova domneva

točkah \Im (s).

Matematika in Riemannova domneva · Riemannova domneva in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Seštevanje

Aritmetični stroj za seštevanje in odštevanje – aritmograf, 1720 (hrani Musée des Arts et Métiers) Seštévanje, sumácija ali adicija je v matematiki in aritmetiki ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij nad objekti, kot so množice, števila, ulomki, vektorji, matrike, polinomi.

Matematika in Seštevanje · Seštevanje in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Seznam matematikov

Seznam znanih matematikov zložen po slovenskem abecednem redu po priimkih.

Matematika in Seznam matematikov · Seznam matematikov in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Seznam slovenskih matematikov

Seznam slovenskih matematikov.

Matematika in Seznam slovenskih matematikov · Seznam matematičnih vsebin in Seznam slovenskih matematikov · Poglej več »

Splošna teorija relativnosti

Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.

Matematika in Splošna teorija relativnosti · Seznam matematičnih vsebin in Splošna teorija relativnosti · Poglej več »

Statistika

Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.

Matematika in Statistika · Seznam matematičnih vsebin in Statistika · Poglej več »

Temelji matematike

Temelji matematike je strokovni izraz, ki se včasih uporablja za nekatere veje matematike, kot so matematična logika, aksiomatična teorija množic, teorija dokazov, teorija modelov in teorija rekurzije.

Matematika in Temelji matematike · Seznam matematičnih vsebin in Temelji matematike · Poglej več »

Teorija števil

Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.

Matematika in Teorija števil · Seznam matematičnih vsebin in Teorija števil · Poglej več »

Teorija grafov

povezavami in z zaporedjem povezav ''d''.

Matematika in Teorija grafov · Seznam matematičnih vsebin in Teorija grafov · Poglej več »

Teorija grup

Teoríja grúp je matematična disciplina, nastala v 19.

Matematika in Teorija grup · Seznam matematičnih vsebin in Teorija grup · Poglej več »

Teorija iger

Teorija iger je veja uporabne matematike, ki se uporablja v ekonomiji, biologiji, tehniki, politologiji, mednarodnih odnosih, računalništvu in filozofiji.

Matematika in Teorija iger · Seznam matematičnih vsebin in Teorija iger · Poglej več »

Teorija informacij

Teoríja informácij je veja uporabne matematike in elektrotehnike, ki se ukvarja z informacijami in njihovimi merljivostmi.

Matematika in Teorija informacij · Seznam matematičnih vsebin in Teorija informacij · Poglej več »

Teorija kaosa

dvojnega nihala palice prikazuje kaotično obnašanje. Če nihalo začne nihati z malo drugačnimi začetnimi pogoji, se bo izrisala popolnoma drugačna pot. Dvojno nihalo palice je eden izmed najpreprostejših dinamičnih sistemov s kaotično rešitvijo. Teoríja káosa je področje študija v matematiki, ki se uporablja v več disciplinah, kot so meteorologija, sociologija, inženirstvo, ekonomija, biologija in filozofija.

Matematika in Teorija kaosa · Seznam matematičnih vsebin in Teorija kaosa · Poglej več »

Teorija kategorij

morfizmi ''f'', ''g'' in ''g'' ∘ ''f''. (Trije morfizmi identitet kategorije 1''X'', 1''Y'' in 1''Z'' bi se, če bi se jih prikazalo eksplicitno, pojavili kot tri puščice iz črk X, Y in Z nazaj vanje.) Teorija kategorij je področje matematike, ki obravnava kategorije in preslikave med njimi, in tako formalizira matematično strukturo ter njene koncepte s pomočjo označenega usmerjenega grafa, imenovanega kategorija, katerega točke se imenujejo objekti, označene usmerjene povezave pa puščice (ali morfizmi).

Matematika in Teorija kategorij · Seznam matematičnih vsebin in Teorija kategorij · Poglej več »

Teorija množic

Teoríja mnóžic je osnovna matematična disciplina, ki definira in preučuje značilnosti množic in na kateri je zgrajena večina sodobne matematike.

Matematika in Teorija množic · Seznam matematičnih vsebin in Teorija množic · Poglej več »

Topologija

Topologíja je red čiste matematike oziroma geometrije, to pa obravnava samo tiste lastnosti množice, ki ohranjajo vsako obrnljivo, v obe smeri zvezno preoblikovanje te množice. Takim lastnostim rečemo topološke lastnosti.

Matematika in Topologija · Seznam matematičnih vsebin in Topologija · Poglej več »

Ulomek

Ulómek je v matematiki zapis oblike \frac (ali tudi a/b) pri čemer sta a in b celi števili in je b različen od 0.

Matematika in Ulomek · Seznam matematičnih vsebin in Ulomek · Poglej več »

Uporabna matematika

letalskega krila Uporábna matemátika je veja matematike, ki se ukvarja z matematičnimi tehnikami v uporabi matematičnega znanja na drugih področjih, kot je na primer tehniška matematika.

Matematika in Uporabna matematika · Seznam matematičnih vsebin in Uporabna matematika · Poglej več »

Vektor (matematika)

točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.

Matematika in Vektor (matematika) · Seznam matematičnih vsebin in Vektor (matematika) · Poglej več »

Vektorski prostor

Véktorski prôstor ali lineárni prôstor je osnovni pojem linearne algebre in pomeni posplošitev množice vseh geometričnih vektorjev.

Matematika in Vektorski prostor · Seznam matematičnih vsebin in Vektorski prostor · Poglej več »

Verjetnostni račun

Verjétnostni ráčun je matematična disciplina, ki preučuje verjetnost, da se zgodi naključni dogodek.

Matematika in Verjetnostni račun · Seznam matematičnih vsebin in Verjetnostni račun · Poglej več »

Zvezna funkcija

Zvézna fúnkcija je v matematiki funkcija, pri kateri majhna sprememba podatka povzroči majhno spremembo funkcijske vrednosti.

Matematika in Zvezna funkcija · Seznam matematičnih vsebin in Zvezna funkcija · Poglej več »