Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Marke

Index Marke

Marke (v italijanskem izvirniku Marche) so ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

81 odnosi: Abruci, Ancona, Antična Grčija, Apenini, Avstrijci, Azija, Beneška republika, Bizantinsko cesarstvo, Bronasta doba, Dalmacija, Druga svetovna vojna, Egipt, Emilija - Romanja, Francozi, Franki, Gora, Goti, Grič, Grki, Istituto Nazionale di Statistica, Italija, Italijanščina, Italijanske dežele, Italijanske občine, Jadransko morje, Jug, Kolonija (geografija), Kraljevina Italija, Lacij, Mučenec, Napoleon Bonaparte, Neodvisnost, Obleganje, Papež, Piceni, Plebiscit, Podnebje, Pokrajina Ancona, Pokrajina Ascoli Piceno, Pokrajina Fermo, Pokrajina Macerata, Pokrajina Pesaro in Urbino, Pokrajine Italije, Poletje, Potres, Prva svetovna vojna, Ravnina, Republika, Rimsko cesarstvo, Romeji, ..., San Marino, Sever, Sirakuze, Sneg, Srednjeveške komune v Italiji, Sredozemlje, Sredozemsko podnebje, Starorimska civilizacija, Sveti Štefan, Sveto rimsko cesarstvo, Toskana, Umbrija, Veter, Vojak, Vzhod, Zahod, Zgodovina, Zima, 1000, 1348, 1383, 1532, 18. stoletje, 1815, 1849, 1860, 1948, 387 pr. n. št., 404, 726, 774. Razširi indeks (31 več) »

Abruci

Abruci (v italijanskem izvirniku Abruzzo, tudi Abruzzi) so ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Novo!!: Marke in Abruci · Poglej več »

Ancona

Ancona je italijansko mesto in pristanišče v italijanski deželi Marke, v srednji Italiji z okoli 100.000 prebivalci (2022).

Novo!!: Marke in Ancona · Poglej več »

Antična Grčija

Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.

Novo!!: Marke in Antična Grčija · Poglej več »

Apenini

Apenini (grško: Ἀπέννινα ὄρη; latinsko: Appenninus ali Apenninus Mons-edninska oblika, ki se uporablja v množini) so gorska veriga, ki poteka vzdolž Apeninskega polotoka v Italiji, v dolžini 1200 km.

Novo!!: Marke in Apenini · Poglej več »

Avstrijci

Avstrijci so prebivalci Avstrije, nekaj malega jih živi v Italiji in tudi v Sloveniji.

Novo!!: Marke in Avstrijci · Poglej več »

Azija

Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.

Novo!!: Marke in Azija · Poglej več »

Beneška republika

Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.

Novo!!: Marke in Beneška republika · Poglej več »

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Novo!!: Marke in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »

Bronasta doba

Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.

Novo!!: Marke in Bronasta doba · Poglej več »

Dalmacija

Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.

Novo!!: Marke in Dalmacija · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Novo!!: Marke in Druga svetovna vojna · Poglej več »

Egipt

Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.

Novo!!: Marke in Egipt · Poglej več »

Emilija - Romanja

Emilija - Romanja (v italijanskem izvirniku Emilia-Romagna, emilijsko-romanjsko Emégglia-Rumâgna), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo in italijanska dežela z običajnim statutom v severovzhodni Italiji.

Novo!!: Marke in Emilija - Romanja · Poglej več »

Francozi

Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.

Novo!!: Marke in Francozi · Poglej več »

Franki

Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.

Novo!!: Marke in Franki · Poglej več »

Gora

Triglav Gora je izrazita vzpetina na Zemljinem površju, ki se dviga visoko nad okolico.

Novo!!: Marke in Gora · Poglej več »

Goti

Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.

Novo!!: Marke in Goti · Poglej več »

Grič

Judejski puščavi bitke pri Waterlooju Gríč (starinsko holm) je nižja vzpetina na zemeljskem površju.

Novo!!: Marke in Grič · Poglej več »

Grki

Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.

Novo!!: Marke in Grki · Poglej več »

Istituto Nazionale di Statistica

ISTAT (Istituto Nazionale di Statistica) je italijanska državna ustanova za statistiko.

Novo!!: Marke in Istituto Nazionale di Statistica · Poglej več »

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Novo!!: Marke in Italija · Poglej več »

Italijanščina

Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.

Novo!!: Marke in Italijanščina · Poglej več »

Italijanske dežele

Uradno italijansko poimenovanje dežel'''Italijanska republika''' je upravno sestavljena iz 20 dežel (množinsko), od katerih je pet dežel »s posebnim statutom«, ki jim dovoljuje določeno avtonomijo.

Novo!!: Marke in Italijanske dežele · Poglej več »

Italijanske občine

Italijanska republika je upravno sestavljena iz 20 dežel, ki so razdeljene na 110 pokrajin, te pa na 8103 občin.

Novo!!: Marke in Italijanske občine · Poglej več »

Jadransko morje

NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.

Novo!!: Marke in Jadransko morje · Poglej več »

Jug

Vetrnica Jug je ena od štirih glavnih strani neba.

Novo!!: Marke in Jug · Poglej več »

Kolonija (geografija)

Kolonije leta 1945 Kolonija je dežela, ki je pod gospodarsko in vojaško oblastjo močnejše države, od katere je prostorsko ločena.

Novo!!: Marke in Kolonija (geografija) · Poglej več »

Kraljevina Italija

Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.

Novo!!: Marke in Kraljevina Italija · Poglej več »

Lacij

Lacij (v italijanskem izvirniku Lazio), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Novo!!: Marke in Lacij · Poglej več »

Mučenec

Sv. Sebastijan Mučenec je človek, ki je zaradi pripadnosti neki religiji ali družbeni skupini ujet, mučen in umorjen bodisi po obsodbi ali brez nje in ta religija ali družbena skupina ohranja spomin nanj in ga ima za vzor.

Novo!!: Marke in Mučenec · Poglej več »

Napoleon Bonaparte

Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.

Novo!!: Marke in Napoleon Bonaparte · Poglej več »

Neodvisnost

Neodvisnost države, organizacije ali veje oblasti pomeni samoupravo, za razliko od vladanja nekoga drugega.

Novo!!: Marke in Neodvisnost · Poglej več »

Obleganje

Konstantinopla leta 1453 je trajalo dva meseca Obleganje je vojaška ali policijska operacija, v kateri se nasprotnik v utrjenem objektu (mestu, trdnjavi, zgradbi, otoku...) zadržuje v popolnem ali delnem obroču.

Novo!!: Marke in Obleganje · Poglej več »

Papež

Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).

Novo!!: Marke in Papež · Poglej več »

Piceni

Ime Piceni ali Picentini se nanaša na prebivalstvo mesta Picenum, na severnojadranski obalni ravnini antične Italije.

Novo!!: Marke in Piceni · Poglej več »

Plebiscit

Plebiscit (latinsko plebis scitum.

Novo!!: Marke in Plebiscit · Poglej več »

Podnebje

Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.

Novo!!: Marke in Podnebje · Poglej več »

Pokrajina Ancona

Pokrajina Ancona (v italijanskem izvirniku Provincia di Ancona, izg. Provinča di Ankona) je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Marke.

Novo!!: Marke in Pokrajina Ancona · Poglej več »

Pokrajina Ascoli Piceno

Pokrajina Ascoli Piceno (v italijanskem izvirniku Provincia di Ascoli Piceno, izg. Provinča di àskoli pičèno) je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Marke.

Novo!!: Marke in Pokrajina Ascoli Piceno · Poglej več »

Pokrajina Fermo

Pokrajina Fermo (v italijanskem izvirniku Provincia di Fermo, izg. Provinča di Fermo) je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Marke.

Novo!!: Marke in Pokrajina Fermo · Poglej več »

Pokrajina Macerata

Pokrajina Macerata (v italijanskem izvirniku Provincia di Macerata, izg. Provinča di Mačerata) je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Marke.

Novo!!: Marke in Pokrajina Macerata · Poglej več »

Pokrajina Pesaro in Urbino

Pokrajina Pesaro e Urbino (v italijanskem izvirniku Provincia di Pesaro e Urbino, izg. Provinča di Pèzaro e Urbino) je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Marke.

Novo!!: Marke in Pokrajina Pesaro in Urbino · Poglej več »

Pokrajine Italije

Italijanske pokrajine Pokrajine Italije so upravne enote v Italijanski republiki, ki predstavljajo vmesno upravno stopnjo med manjšimi občinami in večjimi deželami.

Novo!!: Marke in Pokrajine Italije · Poglej več »

Poletje

Poletje na jezeru Talsperre Schönbrunn (Nemčija) Poletje je najtoplejši letni čas od štirih letnih časov v subtropskem, zmernem, hladnem in arktičnem podnebju.

Novo!!: Marke in Poletje · Poglej več »

Potres

San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.

Novo!!: Marke in Potres · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Marke in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Ravnina

Ravnína je eden osnovnih pojmov v geometriji, gre za ravno ploskev v trirazsežnem prostoru.

Novo!!: Marke in Ravnina · Poglej več »

Republika

Republika je oblika vladavine v državi, kjer vodja države ni monarh.

Novo!!: Marke in Republika · Poglej več »

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Novo!!: Marke in Rimsko cesarstvo · Poglej več »

Romeji

Rimljani ali Romeji (Grško: Ῥωμαῖοι) je izraz s katerim so se narodnostno identificirali grško govoreči prebivalci vzhodnorimskega imperija, danes znani tudi kot Bizantinci, to oznako so dobili v 19.

Novo!!: Marke in Romeji · Poglej več »

San Marino

Republika San Marino, je celinska država v južni Evropi in ena od najmanjših držav na svetu (61 km2), ki jo popolnoma obkroža Italija.

Novo!!: Marke in San Marino · Poglej več »

Sever

Vetrnica Sever je stran neba, določena je s presekom opazovalčevega obzorja v smeri, v kateri je senca navpičnega stebra podnevi najkrajša.

Novo!!: Marke in Sever · Poglej več »

Sirakuze

Sirakuze (sicilijansko Sarausa/Seragusa) so zgodovinsko mesto na Siciliji in glavno mesto pokrajine Siracusa.

Novo!!: Marke in Sirakuze · Poglej več »

Sneg

Animacija spreminjanja snežne odeje z letnimi časi Zasneženi Triglav Sneg je padavina v trdem stanju, ki nastaja v oblakih - nastaja z depozicijo vodne pare; ko je zrak zasičen z vodno paro pod 0 °C temperature.

Novo!!: Marke in Sneg · Poglej več »

Srednjeveške komune v Italiji

Srednjeveška komuna je posebna vrsta samouprave, ki se je pojavila v zahodni Evropi v zgodnjem 11. stoletju.

Novo!!: Marke in Srednjeveške komune v Italiji · Poglej več »

Sredozemlje

Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.

Novo!!: Marke in Sredozemlje · Poglej več »

Sredozemsko podnebje

Območja s sredozemskim podnebjem Sredozemsko podnebje ali mediteransko podnebje (tudi etezijsko) je podnebni tip v subtropskem podnebnem pasu, ki sega od 30 – 40° geografske širine.

Novo!!: Marke in Sredozemsko podnebje · Poglej več »

Starorimska civilizacija

Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.

Novo!!: Marke in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Sveti Štefan

Sveti Štefan je krščanski svetnik.

Novo!!: Marke in Sveti Štefan · Poglej več »

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.

Novo!!: Marke in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Toskana

Toskana (v italijanskem izvirniku Toscana), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Novo!!: Marke in Toskana · Poglej več »

Umbrija

Umbrija (v italijanskem izvirniku Umbria), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Novo!!: Marke in Umbrija · Poglej več »

Veter

Véter je naravno gibanje zraka, ki ga povzroči sila zaradi razlik v zračnem tlaku.

Novo!!: Marke in Veter · Poglej več »

Vojak

Vojak je (ožje gledano) pripadnik kopenske vojske, širše gledano pa tudi vsak pripadnik oboroženih sil.

Novo!!: Marke in Vojak · Poglej več »

Vzhod

Vetrnica Vzhod je ena od štirih glavnih strani neba.

Novo!!: Marke in Vzhod · Poglej več »

Zahod

Vetrnica Zahod (označbi Z ali W, iz angleškega West) je ena od štirih glavnih strani neba.

Novo!!: Marke in Zahod · Poglej več »

Zgodovina

Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.

Novo!!: Marke in Zgodovina · Poglej več »

Zima

Polževem, SlovenijaZíma je letni čas.

Novo!!: Marke in Zima · Poglej več »

1000

Leto 1000 (M) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo v ponedeljek.

Novo!!: Marke in 1000 · Poglej več »

1348

1348 (MCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Marke in 1348 · Poglej več »

1383

1383 (MCCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Marke in 1383 · Poglej več »

1532

1532 (MDXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Marke in 1532 · Poglej več »

18. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.

Novo!!: Marke in 18. stoletje · Poglej več »

1815

1815 (MDCCCXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Novo!!: Marke in 1815 · Poglej več »

1849

1849 (MDCCCXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Novo!!: Marke in 1849 · Poglej več »

1860

1860 (MDCCCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Novo!!: Marke in 1860 · Poglej več »

1948

1948 (MCMXLVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Marke in 1948 · Poglej več »

387 pr. n. št.

Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 430. pr. n. št. 420. pr. n. št. 410. pr. n. št. 400. pr. n. št. 390. pr. n. št. - 380. pr. n. št. - 370. pr. n. št. 360. pr. n. št. 350. pr. n. št. 340. pr. n. št. 330. pr. n. št. Leta: 392 pr. n. št. 391 pr. n. št. 390 pr. n. št. 389 pr. n. št. 388 pr. n. št. - 387 pr.

Novo!!: Marke in 387 pr. n. št. · Poglej več »

404

404 (CDIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Marke in 404 · Poglej več »

726

726 (DCCXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Marke in 726 · Poglej več »

774

774 (DCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Marke in 774 · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »