Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Manuel I. Komnen in Zgodovina Rimskega cesarstva

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Manuel I. Komnen in Zgodovina Rimskega cesarstva

Manuel I. Komnen vs. Zgodovina Rimskega cesarstva

Manuel I. Komnen (grško) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 1143 do 1180, * 28. november 1118, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † 24. september 1180, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo. Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.

Podobnosti med Manuel I. Komnen in Zgodovina Rimskega cesarstva

Manuel I. Komnen in Zgodovina Rimskega cesarstva še 32 stvari v skupni (v Unijapedija): Aleksej II. Komnen, Anatolija, Antiohija, Apulija, Armenija, Şanlıurfa, Četrta križarska vojna, Balkan, Bari, Béla III., Beneška republika, Bizantinsko cesarstvo, Ciper, Druga križarska vojna, Fatimidi, Grščina, Ivan II. Komnen, Jeruzalemsko kraljestvo, Justinijan I., Kilikija, Konstantinopel, Krf, Madžari, Normani, Papež, Pečenegi, Rimsko cesarstvo, Rogerij II. Sicilski, Seldžuki, Sicilija, ..., Srbi, Sultanat Rum. Razširi indeks (2 več) »

Aleksej II. Komnen

Aleksej II.

Aleksej II. Komnen in Manuel I. Komnen · Aleksej II. Komnen in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Anatolija

Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.

Anatolija in Manuel I. Komnen · Anatolija in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Antiohija

Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.

Antiohija in Manuel I. Komnen · Antiohija in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Apulija

Apúlija (italijansko Puglia, tudi Puglie) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Apulija in Manuel I. Komnen · Apulija in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Armenija

Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.

Armenija in Manuel I. Komnen · Armenija in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Şanlıurfa

Şanlıurfa, skrajšano Ourfa ali Urfa, mesto v jugovzhodni Turčiji in glavno mesto province Şanlıurfa, nekdanja Edesa.

Manuel I. Komnen in Şanlıurfa · Zgodovina Rimskega cesarstva in Şanlıurfa · Poglej več »

Četrta križarska vojna

Četrta križarska vojna (1202–1204) je bil vojaški pohod, katerega namen je bil preko Egipta osvoboditi Jeruzalem, ki so ga leta 1187 osvojili Ajubidi.

Manuel I. Komnen in Četrta križarska vojna · Zgodovina Rimskega cesarstva in Četrta križarska vojna · Poglej več »

Balkan

Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.

Balkan in Manuel I. Komnen · Balkan in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Bari

Bari (bareško Bare) je glavno mesto metropolitanskega mesta Bari in dežele Apulije ob Jadranskem morju, južna Italija.

Bari in Manuel I. Komnen · Bari in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Béla III.

Béla III. (madžarsko: III. Béla, hrvaško: Bela III, slovaško: Belo III), kralj Madžarske in kralj Hrvaške (1172-1196), vojvoda Hrvaške in Dalmacije (1161-1163), pripadnik dinastije Árpádovcev, * okrog 1148, † 23. april 1196.

Béla III. in Manuel I. Komnen · Béla III. in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Beneška republika

Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.

Beneška republika in Manuel I. Komnen · Beneška republika in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Bizantinsko cesarstvo in Manuel I. Komnen · Bizantinsko cesarstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Ciper

Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.

Ciper in Manuel I. Komnen · Ciper in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Druga križarska vojna

Druga križarska vojna (1147–1149) je bil drugi veliki križarski pohod v Sveto deželo.

Druga križarska vojna in Manuel I. Komnen · Druga križarska vojna in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Fatimidi

Fatimidi so bili islamska vladarska rodbina v severni Afriki.

Fatimidi in Manuel I. Komnen · Fatimidi in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Grščina in Manuel I. Komnen · Grščina in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Ivan II. Komnen

Ivan II.

Ivan II. Komnen in Manuel I. Komnen · Ivan II. Komnen in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Jeruzalemsko kraljestvo

Kraljéstvo Jerúzalem je bilo krščansko kraljestvo, ustanovljeno na Bližnjem vzhodu (Levantu) leta 1099 po prvi križarski vojni.

Jeruzalemsko kraljestvo in Manuel I. Komnen · Jeruzalemsko kraljestvo in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Justinijan I.

Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).

Justinijan I. in Manuel I. Komnen · Justinijan I. in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Kilikija

Kilikija na zemljevidu Rimskega imperija okrog leta 125. Kilikija, današnja Çukurova, je bila antična pokrajina in upravna enota Rimskega cesarstva na jugovzhodni sredozemski obali Male Azije severno od Cipra.

Kilikija in Manuel I. Komnen · Kilikija in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Konstantinopel

Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).

Konstantinopel in Manuel I. Komnen · Konstantinopel in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Krf

Položaj Krfa na zemljevidu grških upravnih enot Krf (grško: Κέρκυρα, Kérkyra; ital. itd. Corfu) je najsevernejši grški otok v Jonskem morju.

Krf in Manuel I. Komnen · Krf in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Madžari

Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.

Madžari in Manuel I. Komnen · Madžari in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Normani

12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.

Manuel I. Komnen in Normani · Normani in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Papež

Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).

Manuel I. Komnen in Papež · Papež in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Pečenegi

Vzhodna Evropa in Srednja Azija okrog leta 1015 Pečenegi je bilo nomadsko ljudstvo turškega porekla, ki je v 8. stoletju naseljevalo ozemlje severno od Kaspijskega jezera.

Manuel I. Komnen in Pečenegi · Pečenegi in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Manuel I. Komnen in Rimsko cesarstvo · Rimsko cesarstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Rogerij II. Sicilski

Rogerij II. je bil kralj Sicilije in Afrike, * 22. december 1095, Mileto, KalabrijaHouben 2002, str.

Manuel I. Komnen in Rogerij II. Sicilski · Rogerij II. Sicilski in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Seldžuki

Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.

Manuel I. Komnen in Seldžuki · Seldžuki in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Sicilija

Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.

Manuel I. Komnen in Sicilija · Sicilija in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Srbi

Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.

Manuel I. Komnen in Srbi · Srbi in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Sultanat Rum

Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas. Sultanat se je na svojem višku raztezal od Antalye in Alanye na sredozemski obali do Sinopa na obali Črnega morja, na vzhodu do jezera Van in na zahodu do Denizlija v zaledju Egejskega morja. Izraz Rum izhaja iz arabskega imena Rimskega oziroma Bizantinskega cesarstva. Seldžuki so svoj sultanat imenovali Rum, ker je nastal na ozemlju, ki so ga muslimanske vojske dolgo časa imele za rimsko oziroma bizantinsko. Sultanat je dosegel svoj višek v poznem 12. in zgodnjem 13. stoletju, ko so Seldžuki osvojili ključna bizantinska pristaniška mesta na sredozemski in črnomorski obali. V Anatoliji so z zgraditvijo mreže karavanaserajev pospeševali trgovanje z dobrinami od Irana in Srednje Azije do črnomorskih in sredozemskih pristanišč. Posebno tesne trgovske stike so imeli z Genovsko republiko, ki ae je začela razvijati v tistem času. Vedno bolj bogati sultanat je na vzhodu absorbiral druge turške države, ki so nastale po bitki pri Manzikertu leta 1071: Danišmende, Mengučekide, Saltukide in Ortokide. Seldžuški sultani so se uspešno upirali križarjem, ne pa tudi napreduječim Mongolom in leta 1243 so postali njihovi vazali. Država je kljub prizadevanjem, da se ohrani celovitost države, začela v drugi polovici 13. stoletja razpadati in je v prvem desetletju 14. stoletja popolnoma izginila. V zadnjih desetletjih obstoja je na ozemlju sultanata nastalo mnogo majhnih kneževin – bejlukov. Med njimi je začel prevladovati bejluk Osmana I., iz katerega se je kasneje razvilo Osmansko cesarstvo.

Manuel I. Komnen in Sultanat Rum · Sultanat Rum in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Manuel I. Komnen in Zgodovina Rimskega cesarstva

Manuel I. Komnen 66 odnose, medtem ko je Zgodovina Rimskega cesarstva 444. Saj imajo skupno 32, indeks Jaccard je 6.27% = 32 / (66 + 444).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Manuel I. Komnen in Zgodovina Rimskega cesarstva. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: