Podobnosti med Malahijeve prerokbe in Rim
Malahijeve prerokbe in Rim še 37 stvari v skupni (v Unijapedija): Avignon, Bazilika svetega Janeza v Lateranu, Benito Mussolini, Druga svetovna vojna, Fašizem, Filip Neri, Firence, Konklave, Krakov, Medičejci, Napoleon Bonaparte, Panteon, Rim, Papeška država, Papež, Papež Aleksander VI., Papež Bonifacij VIII., Papež Evgen III., Papež Gregor XI., Papež Hadrijan IV., Papež Inocenc III., Papež Julij II., Papež Klemen XIV., Papež Leon X., Papež Lucij II., Papež Martin V., Papež Nikolaj V., Papež Pij II., Papež Pij IV., Papež Pij IX., Papež Sikst IV., ..., Papež Sikst V., Protireformacija, Prva svetovna vojna, Ravena, Rimskokatoliška cerkev, Sveti Peter, Tibera. Razširi indeks (7 več) »
Avignon
Avignon (francosko; provansalsko Avinhon (klasična norma) ali Avignoun (mistralska norma), IPA:; latinsko Avenio) je prefektura departmaja Vaucluse v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala v jugovzhodni Franciji.
Avignon in Malahijeve prerokbe · Avignon in Rim ·
Bazilika svetega Janeza v Lateranu
Nadbazilika Presvetega Odrešenika in svetega Janeza Krstnika ter Evangelista v Lateranu, rimska stolnica (italijansko: Santissimo Salvatore e Santi Giovanni Battista ed Evangelista in Laterano), znana tudi kot Papeška nadškofija svetega Janeza Lateranu, Sveti Janez Lateranski ali Lateranska bazilika je stolna cerkev rimske škofije v mestu Rim in služi kot sedež rimskega papeža.
Bazilika svetega Janeza v Lateranu in Malahijeve prerokbe · Bazilika svetega Janeza v Lateranu in Rim ·
Benito Mussolini
Benito Amilcare Andrea Mussolini, italijanski fašistični diktator, * 29. julij 1883, Dova di Predappio, Emilija - Romanja, Kraljevina Italija, † 28. april 1945, Milano, Italija.
Benito Mussolini in Malahijeve prerokbe · Benito Mussolini in Rim ·
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Druga svetovna vojna in Malahijeve prerokbe · Druga svetovna vojna in Rim ·
Fašizem
Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.
Fašizem in Malahijeve prerokbe · Fašizem in Rim ·
Filip Neri
Filip Neri (Filippo Romolo Neri), italijanski duhovnik, svetnik in ustanovitelj reda Oratorijancev, * 21. julij 1515, Firence, † 27. maj 1595, Rim.
Filip Neri in Malahijeve prerokbe · Filip Neri in Rim ·
Firence
Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.
Firence in Malahijeve prerokbe · Firence in Rim ·
Konklave
Konkláve ("pod ključem") je skupek postopkov, ko kardinali, ki imajo volilno pravico, izvolijo novega papeža.
Konklave in Malahijeve prerokbe · Konklave in Rim ·
Krakov
Krakov je eno najstarejših, drugo največje in z več vidikov tudi drugo najpomembnejše mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva.
Krakov in Malahijeve prerokbe · Krakov in Rim ·
Medičejci
Medičejci so bili sinjori Firenc od leta 1434 do leta 1737.
Malahijeve prerokbe in Medičejci · Medičejci in Rim ·
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Malahijeve prerokbe in Napoleon Bonaparte · Napoleon Bonaparte in Rim ·
Panteon, Rim
Panteon (latinsko Pantheum, iz grškega Πάνθειον Pantheion, ' vseh bogov') je nekdanji rimski tempelj, zdaj cerkev v Rimu, v Italiji, na mestu starejšega templja, ki ga je naročil Mark Agripa v času vladanja cesarja Avgusta (27. pr. n. št.). Dokončal ga je cesar Hadrijan in verjetno posvetil približno leta 126.
Malahijeve prerokbe in Panteon, Rim · Panteon, Rim in Rim ·
Papeška država
Papeška država je bila država, na čelu katere je bil papež, zaradi česar je bila v teku stoletij svojega obstoja večinoma združena s pojmom Katoliške Cerkve.
Malahijeve prerokbe in Papeška država · Papeška država in Rim ·
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Malahijeve prerokbe in Papež · Papež in Rim ·
Papež Aleksander VI.
Papež Aleksander VI. (rojen kot Rodrigo Borgia ali Roderic Llançol i de Borja), španski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1. januar 1431, Xàtiva, (Valencija, Aragonsko kraljestvo, danes Španija); † 18. avgust 1503, Rim (Papeška država, danes Italija).
Malahijeve prerokbe in Papež Aleksander VI. · Papež Aleksander VI. in Rim ·
Papež Bonifacij VIII.
Papež Bonifacij VIII., rojen kot Benedetto Caetani Benedetto Gaetano, (imenovan tudi Benedetto Caetani Starejši) je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve; * okrog 1230 Anagni (Lacij, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo); † 11. oktober 1303 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Malahijeve prerokbe in Papež Bonifacij VIII. · Papež Bonifacij VIII. in Rim ·
Papež Evgen III.
Papež Evgen III. (rojen kot Bernardus (Bernardo) Paganelli), papež katoliške Cerkve, * okrog 1080, Pisa (Republika Pisa, Sveto rimsko cesarstvo); † 8. julij 1153 (Tivoli (Papeška država; Sveto rimsko cesarstvo).
Malahijeve prerokbe in Papež Evgen III. · Papež Evgen III. in Rim ·
Papež Gregor XI.
Gregor XI., rojen kot Pierre Roger de Beaufort je bil katoliški papež; * 1329 grad Maumont (Limousin, okraj Rosiers d'Égletons, Francosko kraljestvo, danes: Francija); † 27. marec 1378, Rim (Italija, Papeška država – danes Vatikan).
Malahijeve prerokbe in Papež Gregor XI. · Papež Gregor XI. in Rim ·
Papež Hadrijan IV.
Papež Hadrijan IV.; rojen kot Nicholas Breakspear (ali: Breakspeare ali: Brekespere), papež katoliške Cerkve, * okrog 1100, Abbots Langley (Hertfordshire, Angleško kraljestvo); † 1. september 1159 (Anagni (Papeška država; Sveto rimsko cesarstvo).
Malahijeve prerokbe in Papež Hadrijan IV. · Papež Hadrijan IV. in Rim ·
Papež Inocenc III.
Inocenc III. (Innocentius III); rojen kot Lotario dei Conti di Segni), papež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 1160 Gavignano (Lacij, Papeška država), † 16. junij 1216, Perugia (Umbrija, Papeška država).
Malahijeve prerokbe in Papež Inocenc III. · Papež Inocenc III. in Rim ·
Papež Julij II.
Papež Julij II. (rojen kot Giuliano della Rovere z vzdevkom Il Terribile - Strašni), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 5. december 1443, Albissola, (Genovska republika danes Italija); † 21. februar 1513, Rim (Papeška država, danes Italija oziroma Vatikan). Papež je bil med letoma 1503 in 1513.
Malahijeve prerokbe in Papež Julij II. · Papež Julij II. in Rim ·
Papež Klemen XIV.
Papež Klemen XIV. (rojen kot Giovanni Vincenzo Antonio Ganganelli, OFM Conv), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 31. oktober 1705, Sant'Arcangelo di Romagna, † 22. september 1774, Rim.
Malahijeve prerokbe in Papež Klemen XIV. · Papež Klemen XIV. in Rim ·
Papež Leon X.
Papež Leon X. (rojen kot Giovanni de' Medici), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 11. december 1475, Firence, † 1. december 1521, Rim.
Malahijeve prerokbe in Papež Leon X. · Papež Leon X. in Rim ·
Papež Lucij II.
Lucij II., papež Rimskokatoliške cerkve; * kot Gherardo Caccianemici dal Orso * okrog 1095 Bologna (Papeška država, danes Italija); † 15. februar 1145 Rim (Papeška država, danes Italija).
Malahijeve prerokbe in Papež Lucij II. · Papež Lucij II. in Rim ·
Papež Martin V.
Papež Martin V., rojen kot Ottone Colonna (tudi Oddone, Oton), je bil italijanski katoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1368, Genazzano (Lacij, Papeška država, † 20. februar 1431 Rim (Papeška država danes: Italija).
Malahijeve prerokbe in Papež Martin V. · Papež Martin V. in Rim ·
Papež Nikolaj V.
Papež Nikolaj V. (rojen kot Tommaso Parentucelli), italijanski rimskokatoliški duhovnik, kardinal in papež, * 15. november 1397, Sarzana, † 24. marec 1455, Rim.
Malahijeve prerokbe in Papež Nikolaj V. · Papež Nikolaj V. in Rim ·
Papež Pij II.
Papež Pij II. (rojstvo ime Enea Silvio Piccolomini), italijanski papež in tržaški škof, pesnik, pisatelj, zgodovinar in humanist; * 18. oktober 1405, Corsignano (pri Sieni, danes Pienza, † 14. avgust 1464, Ancona (danes Italija).
Malahijeve prerokbe in Papež Pij II. · Papež Pij II. in Rim ·
Papež Pij IV.
Papež Pij IV. (rojen kot Giovanni Angelo de' Medici – tudi Gianangelo Medighi), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež; * 31. marec 1499, Milano (Milanska vojvodina danes: Italija), † 9. december 1565 Rim (Papeška država danes: Italija).
Malahijeve prerokbe in Papež Pij IV. · Papež Pij IV. in Rim ·
Papež Pij IX.
Pij IX., blaženec, rimski škof, (papež) rimskokatoliške Cerkve, * 13. maj 1792, Senigallia (Papeška država); † 7. februar 1878, Rim, Italija. Bil je prvi papež, ki je po izgubi Papeške države živel kot "vatikanski jetnik" samo v Vatikanu.
Malahijeve prerokbe in Papež Pij IX. · Papež Pij IX. in Rim ·
Papež Sikst IV.
Papež Sikst IV. (Francesco della Rovere, OFMConv), italijanski rimskokatoliški minorit, kardinal in papež, * 21. julij 1414, Celle, † 12. avgust 1484, Rim.
Malahijeve prerokbe in Papež Sikst IV. · Papež Sikst IV. in Rim ·
Papež Sikst V.
Papež Sikst V. (rojen kot Felice Piergentile da Montalto oziroma: Felice Peretti, pa tudi samo Montalto, OFM Conv), italijanski minorit, rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 13. december 1521, Grottamare, † 27. avgust 1590 Rim (Papeška država, danes: Italija) Papež je bil med letoma 1585 in 1590.
Malahijeve prerokbe in Papež Sikst V. · Papež Sikst V. in Rim ·
Protireformacija
Protireformacija (tudi katoliška prenova) je bila notranja preureditev rimskokatoliške cerkve in odgovor na reformacijo.
Malahijeve prerokbe in Protireformacija · Protireformacija in Rim ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Malahijeve prerokbe in Prva svetovna vojna · Prva svetovna vojna in Rim ·
Ravena
Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.
Malahijeve prerokbe in Ravena · Ravena in Rim ·
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Malahijeve prerokbe in Rimskokatoliška cerkev · Rim in Rimskokatoliška cerkev ·
Sveti Peter
Sveti Peter (razločitev) Sveti Peter, izraelski ribič, nato apostol Jezusa Kristusa, prvi rimski škof (papež), mučenec in svetnik, * ?, Betsajda, Galileja, † 64 ali 67, Rim.
Malahijeve prerokbe in Sveti Peter · Rim in Sveti Peter ·
Tibera
Tok reke Tibera v Rimu Tíbera je s 406 km tretja najdaljša reka v Italiji, daljša sta Pad in Adiža.
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Malahijeve prerokbe in Rim imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Malahijeve prerokbe in Rim
Primerjava med Malahijeve prerokbe in Rim
Malahijeve prerokbe 221 odnose, medtem ko je Rim 280. Saj imajo skupno 37, indeks Jaccard je 7.39% = 37 / (221 + 280).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Malahijeve prerokbe in Rim. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: