Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
šŸŒŸPoenostavili smo naÅ”o zasnovo za boljÅ”o navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Mala in velika polos in Uran (planet)

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Mala in velika polos in Uran (planet)

Mala in velika polos vs. Uran (planet)

Velika (''a'') in mala polos (''b'') elipse V geometriji je velika os elipse njen največji premer: daljica, ki poteka skozi središÄe in obe gorišÄi s koncema na najširšima deloma roba. Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.

Podobnosti med Mala in velika polos in Uran (planet)

Mala in velika polos in Uran (planet) Ŕe 13 stvari v skupni (v Unijapedija): Apsidna točka, Astronomska enota, Izsrednost tira, Jupiter, Masa, Merkur, Neptun, Orbitalna perioda, Osončje, Premer, Saturn, Tir, Zemlja.

Apsidna točka

Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središÄa kroženja.

Apsidna točka in Mala in velika polos · Apsidna točka in Uran (planet) · Poglej več »

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Astronomska enota in Mala in velika polos · Astronomska enota in Uran (planet) · Poglej več »

Izsrednost tira

Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.

Izsrednost tira in Mala in velika polos · Izsrednost tira in Uran (planet) · Poglej več »

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Jupiter in Mala in velika polos · Jupiter in Uran (planet) · Poglej več »

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Mala in velika polos in Masa · Masa in Uran (planet) · Poglej več »

Merkur

Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.

Mala in velika polos in Merkur · Merkur in Uran (planet) · Poglej več »

Neptun

Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža 14 lun. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.

Mala in velika polos in Neptun · Neptun in Uran (planet) · Poglej več »

Orbitalna perioda

Orbitálna perióda, tírna dôba, perióda tírnice ali tudi obhódna dôba je obhodni čas, ki ga potrebuje planet ali kakšno drugo telo, da pri svojem gibanju opravi pot enega polnega krožnega tira (tirnice, orbite, krožnice).

Mala in velika polos in Orbitalna perioda · Orbitalna perioda in Uran (planet) · Poglej več »

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Mala in velika polos in Osončje · Osončje in Uran (planet) · Poglej več »

Premer

V geometriji je premer kroga vsaka daljica, ki gre skozi središÄe in ima krajišÄi na krožnici.

Mala in velika polos in Premer · Premer in Uran (planet) · Poglej več »

Saturn

Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.

Mala in velika polos in Saturn · Saturn in Uran (planet) · Poglej več »

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Mala in velika polos in Tir · Tir in Uran (planet) · Poglej več »

Zemlja

Zemlja Ų²Ł…ŪŒŁ† je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Mala in velika polos in Zemlja · Uran (planet) in Zemlja · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vpraŔanja

Primerjava med Mala in velika polos in Uran (planet)

Mala in velika polos 44 odnose, medtem ko je Uran (planet) 132. Saj imajo skupno 13, indeks Jaccard je 7.39% = 13 / (44 + 132).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Mala in velika polos in Uran (planet). Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiŔčite: