Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Maksimilijan I. Habsburški in Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Maksimilijan I. Habsburški in Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev

Maksimilijan I. Habsburški vs. Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev

Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508), * 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto, † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija. Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev (1386-1572) Dinastija Jageloncev je vladala Poljski in veliki kneževini Litvi v obdobju 1386-1572.

Podobnosti med Maksimilijan I. Habsburški in Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev

Maksimilijan I. Habsburški in Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev še 12 stvari v skupni (v Unijapedija): Basel, Dunajski kongres (1515), Ferdinand I. Habsburški, Friderik III. Habsburški, Habsburžani, Jagelonci, Katolištvo, Ludvik II. Jagelo, Matija Korvin, Ogrska, Sveto rimsko cesarstvo, Vladislav II. Ogrski.

Basel

Basel (/ ˈbɑːzəl / BAH-zəl, nemška izg. ali Basle (/ bɑːl / BAHL; francosko Bâle; italijansko in retoromansko Basilea oz.) je mesto v severozahodni Švici ob reki Ren, blizu švicarsko-francosko-nemške tromeje. Je sedež istoimenskega kantona oziroma dveh polkantonov: Basel-mesto in Basel-okolica/dežela. Basel je tretje največje mesto v Švici (za Zürichom in Ženevo) s približno 180.000 prebivalci oziroma drugo v nemškojezičnem delu države. Mestna aglomeracija šteje več kot pol milijona ljudi, metropolitansko območje mesta pa preko 800.000 Uradni jezik Basla je švicarska različica standardne nemščine, glavni govorni jezik pa je lokalno baselsko narečje le-te. Basel običajno velja za kulturno prestolnico Švice. Znan je po številnih muzejih, od Kunstmuseuma, prve umetniške zbirke (1661) in največjega umetniškega muzeja v Švici do Fondation Beyeler (s sedežem v Riehenu) in muzeja Sodobne umetnosti, prvi javni muzej sodobne umetnosti v Evropi. Štirideset muzejev je razporejenih po celotnem kantonu, zaradi česar je Basel eno največjih kulturnih središč glede na svojo velikost in število prebivalcev v Evropi. Univerza v Baslu, najstarejša švicarska univerza (ustanovljena leta 1460), in večstoletna zavzetost mesta za humanizem sta iz Basla naredili varno zavetje v času političnih nemirov v drugih delih Evrope za tako ugledne ljudi, kot je bil Erazem Rotterdamski, družina Holbein, Friedrich Nietzsche, v 20. stoletju pa tudi Hermann Hesse in Karl Jaspers. Basel je bil sedež knezoškofije od 11. stoletja, Švicarski konfederaciji pa se je pridružil leta 1501. Mesto je bilo od renesanse trgovsko središče in pomembno kulturno središče ter postalo središče kemijske in farmacevtske industrije industrije v 20. stoletju. Leta 1897 je Theodor Herzl Basel izbral za kraj prvega svetovnega sionističnega kongresa, skupaj je bil kongres tam desetkrat v obdobju 50 let, več kot kjer koli drugje. V mestu je tudi svetovni sedež Banke za mednarodne poravnave. Ime mesta je mednarodno znano po institucijah, kot so Basel Accords, Art Basel in FC Basel. Leta 2019 je podjetje Mercer skupaj z Zürichom in Ženevo, Basel uvrstil med deset najbolj živahnih mest na svetu.

Basel in Maksimilijan I. Habsburški · Basel in Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev · Poglej več »

Dunajski kongres (1515)

Jan Matejko (1838-1893): ''Dunajski kongres'' Dunajski kongres leta 1515 je bilo srečanje, ki so se ga udeležili cesar Svetega rimskega cesarstva Maksimilijan I. in Jagelonca, brata Vladislav II., kralj Ogrske in Češke, in Sigismund I., kralj Poljske in veliki vojvoda Litve.

Dunajski kongres (1515) in Maksimilijan I. Habsburški · Dunajski kongres (1515) in Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev · Poglej več »

Ferdinand I. Habsburški

Ferdinand I. Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva,* 24. marec 1503, Alcalá de Henares, Španija, † 25. julij 1564, Dunaj, Avstrija.

Ferdinand I. Habsburški in Maksimilijan I. Habsburški · Ferdinand I. Habsburški in Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev · Poglej več »

Friderik III. Habsburški

Friderik III.

Friderik III. Habsburški in Maksimilijan I. Habsburški · Friderik III. Habsburški in Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev · Poglej več »

Habsburžani

Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.

Habsburžani in Maksimilijan I. Habsburški · Habsburžani in Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev · Poglej več »

Jagelonci

Jagelonska dinastija ali preprosto Jagelonci (poljsko Jagiellonowie, litovsko Jogailaičių dinastija) so bili vladarska dinastija.

Jagelonci in Maksimilijan I. Habsburški · Jagelonci in Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev · Poglej več »

Katolištvo

Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.

Katolištvo in Maksimilijan I. Habsburški · Katolištvo in Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev · Poglej več »

Ludvik II. Jagelo

Ludvik II. (madžarsko: II. Lajos, češko: Ludvík Jagellonský, hrvaško: Ludovik II.), ogrsko-hrvaški in češki kralj, * 1. julij 1506, Budim, Ogrsko kraljestvo, † 29. avgust 1526, Mohač, Ogrsko kraljestvo.

Ludvik II. Jagelo in Maksimilijan I. Habsburški · Ludvik II. Jagelo in Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev · Poglej več »

Matija Korvin

Matija Hunyadi, poznan kot Matija Korvin (madžarsko Hunyadi Mátyás, romunsko Matia Corvin), ogrski (madžarski) kralj, češki kralj, avstrijski vojvoda, * 23. februar 1443, Kolozsvár, Sedmograška (današnji romunski Cluj-Napoca), † 26. april 1490, Dunaj.

Maksimilijan I. Habsburški in Matija Korvin · Matija Korvin in Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev · Poglej več »

Ogrska

Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.

Maksimilijan I. Habsburški in Ogrska · Ogrska in Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev · Poglej več »

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.

Maksimilijan I. Habsburški in Sveto rimsko cesarstvo · Sveto rimsko cesarstvo in Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev · Poglej več »

Vladislav II. Ogrski

Vladislav II.

Maksimilijan I. Habsburški in Vladislav II. Ogrski · Vladislav II. Ogrski in Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Maksimilijan I. Habsburški in Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev

Maksimilijan I. Habsburški 77 odnose, medtem ko je Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev 113. Saj imajo skupno 12, indeks Jaccard je 6.32% = 12 / (77 + 113).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Maksimilijan I. Habsburški in Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: