Podobnosti med Luna in Sistem astronomskih konstant IAU (1976)
Luna in Sistem astronomskih konstant IAU (1976) še 20 stvari v skupni (v Unijapedija): Astronomska enota, Dan, Ekliptika, Ganimed (luna), Gravitacijska konstanta, Gravitacijsko polje, Jo (luna), Kalisto (luna), Mars, Masa, Mednarodna astronomska zveza, Merkur, Naklon tira, Pluton, Sekunda, Sonce, Titan (luna), Zemlja, Zemljin polmer, 4 Vesta.
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Astronomska enota in Luna · Astronomska enota in Sistem astronomskih konstant IAU (1976) ·
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Dan in Luna · Dan in Sistem astronomskih konstant IAU (1976) ·
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Ekliptika in Luna · Ekliptika in Sistem astronomskih konstant IAU (1976) ·
Ganimed (luna)
Ganiméd (grško: Ganimédes) je Jupitrov največji naravni satelit ter hkrati največji v celotnem Osončju.
Ganimed (luna) in Luna · Ganimed (luna) in Sistem astronomskih konstant IAU (1976) ·
Gravitacijska konstanta
Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.
Gravitacijska konstanta in Luna · Gravitacijska konstanta in Sistem astronomskih konstant IAU (1976) ·
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Gravitacijsko polje in Luna · Gravitacijsko polje in Sistem astronomskih konstant IAU (1976) ·
Jo (luna)
Jo ali Io (grško Ιώ: Ió) je najbolj notranji od štirih Galilejevih naravnih satelitov Jupitra.
Jo (luna) in Luna · Jo (luna) in Sistem astronomskih konstant IAU (1976) ·
Kalisto (luna)
Kalísto (grško Καλλιστώ: Kallistó) je Jupitrov drugi največji naravni satelit.
Kalisto (luna) in Luna · Kalisto (luna) in Sistem astronomskih konstant IAU (1976) ·
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Luna in Mars · Mars in Sistem astronomskih konstant IAU (1976) ·
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Luna in Masa · Masa in Sistem astronomskih konstant IAU (1976) ·
Mednarodna astronomska zveza
Mednarodna astronomska zveza (kratica IAU;, kratica UAI) združuje nacionalna združenja astronomov celega sveta.
Luna in Mednarodna astronomska zveza · Mednarodna astronomska zveza in Sistem astronomskih konstant IAU (1976) ·
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Luna in Merkur · Merkur in Sistem astronomskih konstant IAU (1976) ·
Naklon tira
''A'' krožeče telo (satelit) ''B'' osrednje telo (planet) C izbrana ravnina (npr. ekliptika) D ravnina tirnice telesa A ''i'' – naklon tira Naklòn tíra ali inklinácija je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tirnice, ki točno opišejo tirnico nebesnega telesa.
Luna in Naklon tira · Naklon tira in Sistem astronomskih konstant IAU (1976) ·
Pluton
Plúton (tudi 134340 Pluton; simboli: in) je največji pritlikavi planet v Osončju in največji znani objekt v Kuiperjevem pasu, verjetno pa tudi največje čezneptunsko telo.
Luna in Pluton · Pluton in Sistem astronomskih konstant IAU (1976) ·
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Luna in Sekunda · Sekunda in Sistem astronomskih konstant IAU (1976) ·
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Luna in Sonce · Sistem astronomskih konstant IAU (1976) in Sonce ·
Titan (luna)
Titan v naravnih barvah, kot ga je posnela sonda ''Cassini''. Slika je zamegljena zaradi oblakov organodušikovih spojin. Titan (grško: Titán) je največji Saturnov naravni satelit in drugi največji naravni satelit v Osončju.
Luna in Titan (luna) · Sistem astronomskih konstant IAU (1976) in Titan (luna) ·
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Luna in Zemlja · Sistem astronomskih konstant IAU (1976) in Zemlja ·
Zemljin polmer
Oblika Zemlje - pretirano Zemljin premer Zêmljin polmér (tudi ~ pólmér) (pogoste označbe r🜨, rZ, rE) je razdalja od središča Zemlje do njene površine na srednji morski gladini.
Luna in Zemljin polmer · Sistem astronomskih konstant IAU (1976) in Zemljin polmer ·
4 Vesta
4 Vesta (mednarodno ime je tudi 4 Vesta) je drugi največji asteroid v glavnem asteroidnem pasu s premerom 530 km in predvideno maso 12 % celotne mase asteoroidnega pasu.
4 Vesta in Luna · 4 Vesta in Sistem astronomskih konstant IAU (1976) ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Luna in Sistem astronomskih konstant IAU (1976) imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Luna in Sistem astronomskih konstant IAU (1976)
Primerjava med Luna in Sistem astronomskih konstant IAU (1976)
Luna 212 odnose, medtem ko je Sistem astronomskih konstant IAU (1976) 50. Saj imajo skupno 20, indeks Jaccard je 7.63% = 20 / (212 + 50).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Luna in Sistem astronomskih konstant IAU (1976). Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: