Hitreje kot brskalnik!
42 odnosi: Alfa Romeo, Alfa Romeo P2, Antonio Ascari, Belgija, Bugatti, Clermont-Ferrand, Daimler-Motoren-Gesellschaft, Darracq, Delage, Dirkač, Fiat, Francija, Francozi, Giuseppe Campari, Indianapolis 500 1919, Le Pré-Saint-Gervais, Mercedes-Benz, Nemško cesarstvo, Peugeot, Prva svetovna vojna, Robert Sénéchal, Rolland-Pilain, Seine-Saint-Denis, Sezona Velikih nagrad 1906, Sezona Velikih nagrad 1907, Sezona Velikih nagrad 1908, Sezona Velikih nagrad 1914, Sezona Velikih nagrad 1919, Sezona Velikih nagrad 1924, Sezona Velikih nagrad 1926, Sezone Velikih nagrad do 1906, Talbot, Targa Florio 1929, Vanderbilt Cup, Velika nagrada Francije 1914, Velika nagrada Velike Britanije 1926, Velika nagrada ZDA 1908, Združene države Amerike, 13. marec, 1882, 1960, 5. februar.
Alfa Romeo
Alfa Romeo je italijanski proizvajalec avtomobilov.
Novo!!: Louis Wagner in Alfa Romeo · Poglej več »
Alfa Romeo P2
Alfa Romeo P2 je dirkalnik Alfe Romeo, ki je bil v uporabi med sezonama 1924 in 1930, ko so z njim dirkali Antonio Ascari, Giuseppe Campari, Louis Wagner, Ferdinando Minoia in Gastone Brilli-Peri.
Novo!!: Louis Wagner in Alfa Romeo P2 · Poglej več »
Antonio Ascari
Antonio Ascari, italijanski dirkač, * 15. september 1888, Mantova, Lombardija, Italija, † 26. julij 1926, Montlhéry, Francija.
Novo!!: Louis Wagner in Antonio Ascari · Poglej več »
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.
Novo!!: Louis Wagner in Belgija · Poglej več »
Bugatti
Bugatti je proizvajalec avtomobilov, ki ga je ustanovil Italijan Ettore Bugatti v francoskem mestu Molsheim, tedaj del nemškega cesarstva, prenehal je delovati leta 1963.
Novo!!: Louis Wagner in Bugatti · Poglej več »
Clermont-Ferrand
Clermont-Ferrand (okcitansko Clarmont-Ferrand / Clarmont d'Auvèrnhe) je glavno mesto osrednje francoske regije Auvergne, občina in prefektura departmaja Puy-de-Dôme.
Novo!!: Louis Wagner in Clermont-Ferrand · Poglej več »
Daimler-Motoren-Gesellschaft
Avtomobil tovarne iz leta 1906 Daimler-Motoren-Gesellschaft je nekdanja nemška tovarna motorjev in avtomobilov, ustanovila sta jo Gottlieb Daimler in Wilhelm Maybach leta 1890 v Cannstattu.
Novo!!: Louis Wagner in Daimler-Motoren-Gesellschaft · Poglej več »
Darracq
Darracq Kupe Chaffeur Darracq iz leta 1924 Automobiles Darracq S.A. je nekdanje francoska avtomobilsko podjetje, ki ga je leta 1896 ustanovil Alexandre Darracq.
Novo!!: Louis Wagner in Darracq · Poglej več »
Delage
Delage DI 1925 Delage D.8 1931 Delage D8 Rekonstruiran dirkalnik Delage D6 Delage (s polnim imenom Automobiles Delage) je nekdanja francoska tovarna avtomobilov, ustanovljena leta 1905 v Levalloisu, okolica Pariza, uspešna tudi v motošportu.
Novo!!: Louis Wagner in Delage · Poglej več »
Dirkač
Dirkač je športnik, ki se ukvarja z dirkanjem.
Novo!!: Louis Wagner in Dirkač · Poglej več »
Fiat
Fiat S.p.A je italijansko avtomobilsko podjetje in avtomobilska korporacija, v katero so sedaj vključena nekoč neodvisna podjetja Abarth, Alfa Romeo, Ferrari, Iveco, Lancia in Maserati.
Novo!!: Louis Wagner in Fiat · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Louis Wagner in Francija · Poglej več »
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Novo!!: Louis Wagner in Francozi · Poglej več »
Giuseppe Campari
Cavaliere Giuseppe Campari, italijanski dirkač in operni pevec, * 8. junij 1892, Graffignana, Italija † 10. september 1933, Monza, Italija.
Novo!!: Louis Wagner in Giuseppe Campari · Poglej več »
Indianapolis 500 1919
Indianapolis 500 1919 je bila sedma dirka Indianapolis 500 na dirkališču Indianapolis.
Novo!!: Louis Wagner in Indianapolis 500 1919 · Poglej več »
Le Pré-Saint-Gervais
Le Pré-Saint-Gervais (lokalno zgolj Le Pré) je vzhodno predmestje Pariza in občina v departmaju Seine-Saint-Denis osrednje francoske regije Île-de-France.
Novo!!: Louis Wagner in Le Pré-Saint-Gervais · Poglej več »
Mercedes-Benz
Znak podjetja Mercedesov tovornjak iz leta 1932 Mestni avtobus MB Citaro G Mercedes-Benz (skrajšano Mercedes ali Benz) je nemški proizvajalec avtomobilov, avtobusov in tovornjakov, v lasti pa ga ima podjetje Daimler AG.
Novo!!: Louis Wagner in Mercedes-Benz · Poglej več »
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Novo!!: Louis Wagner in Nemško cesarstvo · Poglej več »
Peugeot
Peugeot je francoski avtomobilski proizvajalec.
Novo!!: Louis Wagner in Peugeot · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Louis Wagner in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Robert Sénéchal
Robert Sénéchal, francoski dirkač, * 1892, Francija, † 30. julij 1985, Francija.
Novo!!: Louis Wagner in Robert Sénéchal · Poglej več »
Rolland-Pilain
Rolland-Pilain je bila avtomobilska tovarna, ki sta jo leta 1905 ustanovila François Rolland in Emile Pilain v francoskem mestu Tours.
Novo!!: Louis Wagner in Rolland-Pilain · Poglej več »
Seine-Saint-Denis
Seine-Saint Denis (oznaka 93) je francoski departma, del severovzhodnega predmestja Pariza, imenovan po reki Seni, ki teče skozenj.
Novo!!: Louis Wagner in Seine-Saint-Denis · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1906
Sezona Velikih nagrad 1907 je bila prva sezona Velikih nagrad, dirke niso bile povezane v prvenstvo.
Novo!!: Louis Wagner in Sezona Velikih nagrad 1906 · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1907
Sezona Velikih nagrad 1907 je bila druga sezona Velikih nagrad, dirke niso bile povezane v prvenstvo.
Novo!!: Louis Wagner in Sezona Velikih nagrad 1907 · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1908
Sezona Velikih nagrad 1908 je bila tretja sezona Velikih nagrad, dirke niso bile povezane v prvenstvo.
Novo!!: Louis Wagner in Sezona Velikih nagrad 1908 · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1914
Sezona Velikih nagrad 1914 je bila deveta sezona Velikih nagrad, dirke niso bile povezane v prvenstvo.
Novo!!: Louis Wagner in Sezona Velikih nagrad 1914 · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1919
Sezona Velikih nagrad 1919 je bila dvanajsta sezona Velikih nagrad, dirke niso bile povezane v prvenstvo.
Novo!!: Louis Wagner in Sezona Velikih nagrad 1919 · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1924
Sezona Velikih nagrad 1924 je bila sedemnajsta sezona Velikih nagrad, dirke niso bile povezane v prvenstvo.
Novo!!: Louis Wagner in Sezona Velikih nagrad 1924 · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1926
Sezona Velikih nagrad 1926 je bila druga sezona Svetovnega konstruktorskega prvenstva.
Novo!!: Louis Wagner in Sezona Velikih nagrad 1926 · Poglej več »
Sezone Velikih nagrad do 1906
Za prvo pravo dirko za Veliko nagrado velja dirka za Veliko nagrado Francije v sezoni 1906, ki je potekala na cestnem dirkališču, toda prve avtomobilistične dirke, ki so potekale med dvema ali več mesti, so se začele že leta 1894, leta 1906 pa so jih počasi nadomestile prave dirke za Velike nagrade.
Novo!!: Louis Wagner in Sezone Velikih nagrad do 1906 · Poglej več »
Talbot
Dirkalnik Talbot-Lago T26C Talbot je nekdanja francoska tovarna in nekdanje moštvo Formule 1, ki je v prvenstvu sodelovalo v sezonah in.
Novo!!: Louis Wagner in Talbot · Poglej več »
Targa Florio 1929
Targa Florio 1929 je bila dirka za Veliko nagrado v sezoni 1929.
Novo!!: Louis Wagner in Targa Florio 1929 · Poglej več »
Vanderbilt Cup
Bill Endicott na dirki leta 1910 Štart dirke leta 1914 Vanderbilt Cup je bila prva ameriška avtomobilistična dirka, ki je potekala med letoma 1906 in 1914 ter 1936 in 1937 okoli okrožja Long Island, New York.
Novo!!: Louis Wagner in Vanderbilt Cup · Poglej več »
Velika nagrada Francije 1914
Velika nagrada Francije 1914 je bila edina dirka Grandes Épreuves v sezoni Velikih nagrad 1914.
Novo!!: Louis Wagner in Velika nagrada Francije 1914 · Poglej več »
Velika nagrada Velike Britanije 1926
Velika nagrada Velike Britanije 1926 je bila četrta dirka Svetovnega konstruktorskega prvenstva v sezoni 1926 in prva dirka za Veliko nagrado Velike Britanije.
Novo!!: Louis Wagner in Velika nagrada Velike Britanije 1926 · Poglej več »
Velika nagrada ZDA 1908
Velika nagrada ZDA 1908 je bila dirka za Veliko nagrado, ki je potekala 26. novembra 1908 v ameriškem mestu Savannah, Georgija.
Novo!!: Louis Wagner in Velika nagrada ZDA 1908 · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: Louis Wagner in Združene države Amerike · Poglej več »
13. marec
13.
Novo!!: Louis Wagner in 13. marec · Poglej več »
1882
1882 (MDCCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: Louis Wagner in 1882 · Poglej več »
1960
1960 (MCMLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Louis Wagner in 1960 · Poglej več »
5. februar
5.
Novo!!: Louis Wagner in 5. februar · Poglej več »
