Louis Chiron in Scuderia Ferrari

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Louis Chiron in Scuderia Ferrari

Louis Chiron vs. Scuderia Ferrari

Louis Chiron, monaški dirkač Formule 1, * 3. avgust 1899, Monte Carlo, Monako, † 22. junij 1979, Monte Carlo. Ferrarijevi dirkalniki vseh obdobij leta 2005 na Nürburgringu Enzo Ferrari (levo), ustanovitelj Scuderie Ferrari Scuderia Ferrari Marlboro je ime za Gestione Sportiva, divizijo avtomobilske tovarne Ferrari S.p.A, ki se ukvarja z dirkanjem.

Achille Varzi

Achille Varzi, italijanski dirkač, * 8. avgust 1904, Galliate, Italija, † 1. julij 1948, Bremgarten bei Bern, Švica.

Achille Varzi in Louis Chiron · Achille Varzi in Scuderia Ferrari · Poglej več »

Alfa Romeo

Alfa Romeo je italijanski proizvajalec avtomobilov.

Alfa Romeo in Louis Chiron · Alfa Romeo in Scuderia Ferrari · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Druga svetovna vojna in Louis Chiron · Druga svetovna vojna in Scuderia Ferrari · Poglej več »

Formula 1

Formula 1 (kratica F1) je najvišji razred motošporta, kot ga označuje FIA, krovna avtomobilistična organizacija.

Formula 1 in Louis Chiron · Formula 1 in Scuderia Ferrari · Poglej več »

Formula 1 sezona 1950

Sezona Formule 1 1950 je bila prva sezona svetovnega prvenstva Formule 1 pod okriljem FIE.

Formula 1 sezona 1950 in Louis Chiron · Formula 1 sezona 1950 in Scuderia Ferrari · Poglej več »

Formula 1 sezona 1958

VW7 Sezona Formule 1 1958 je bila deveta sezona svetovnega prvenstva Formule 1 pod okriljem FIE.

Formula 1 sezona 1958 in Louis Chiron · Formula 1 sezona 1958 in Scuderia Ferrari · Poglej več »

Lancia

Lancia je italijanski proizvajalec avtomobilov in podružnica podjetja FCA Italy, ki je del koncerna Stellantis.

Lancia in Louis Chiron · Lancia in Scuderia Ferrari · Poglej več »

Maserati

Maserati je italijanski proizvajalec športnih avtomobilov.

Louis Chiron in Maserati · Maserati in Scuderia Ferrari · Poglej več »

Najboljši štartni položaj

Najboljši štartni položaj (pole position) je v motošportu prvo štartno mesto.

Louis Chiron in Najboljši štartni položaj · Najboljši štartni položaj in Scuderia Ferrari · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Louis Chiron in Prva svetovna vojna · Prva svetovna vojna in Scuderia Ferrari · Poglej več »

René Dreyfus

René Dreyfus, francoski dirkač Formule 1, * 6. maj 1905, Nica, Francija, † 16. avgust 1993, Francija.

Louis Chiron in René Dreyfus · René Dreyfus in Scuderia Ferrari · Poglej več »

V8

Aero4G11, prvi osemvaljnik uporabljen v letalih V8 je osemvaljni motor z notranjim zgorevanjem, ki ima valje postavljene v obliki črke V. V najenostavnejši izvedbi sta to dva V4 motorja z isto ročično gredjo, vendar taka postavitev povzroča težave s stabilnostjo, posledica česar so neželene vibracije.

Louis Chiron in V8 · Scuderia Ferrari in V8 · Poglej več »

Velika nagrada Francije 1958

Velika nagrada Francije 1958 je bila šesta dirka Svetovnega prvenstva Formule 1 v sezoni 1958.

Louis Chiron in Velika nagrada Francije 1958 · Scuderia Ferrari in Velika nagrada Francije 1958 · Poglej več »

Velika nagrada Monaka 1950

Velika nagrada Monaka 1950 je bila druga dirka Svetovnega prvenstva Formule 1 v sezoni 1950.

Louis Chiron in Velika nagrada Monaka 1950 · Scuderia Ferrari in Velika nagrada Monaka 1950 · Poglej več »

Velika nagrada Monaka 1955

Velika nagrada Monaka 1955 je bila druga dirka Svetovnega prvenstva Formule 1 v sezoni 1955.

Louis Chiron in Velika nagrada Monaka 1955 · Scuderia Ferrari in Velika nagrada Monaka 1955 · Poglej več »

Velika nagrada Nemčije 1958

Velika nagrada Nemčije 1958 je bila osma dirka Svetovnega prvenstva Formule 1 v sezoni 1958.

Louis Chiron in Velika nagrada Nemčije 1958 · Scuderia Ferrari in Velika nagrada Nemčije 1958 · Poglej več »

Velika nagrada Velike Britanije 1951

Velika nagrada Velike Britanije 1951 je bila peta dirka Svetovnega prvenstva Formule 1 v sezoni 1951.

Louis Chiron in Velika nagrada Velike Britanije 1951 · Scuderia Ferrari in Velika nagrada Velike Britanije 1951 · Poglej več »