Hitreje kot brskalnik!
18 odnosi: Bretanja, Edvard VIII. Britanski, Grad Caernarfon, Karel III., kralj Združenega kraljestva, Kastrum, Konstantinopel, Magn Maksim, Menai (ožina), Mota (grad), Pešcona, Poslanec, Rimska Britanija, Samostan, Sveta Helena, Tudorji, Viljem Osvajalec, Wales, Ynys Môn.
Bretanja
Bretanja (francosko Bretagne, bretonsko Breizh, gelsko Bertaèyn) je severozahodna francoska regija ob Atlantskem oceanu.
Novo!!: Caernarfon in Bretanja · Poglej več »
Edvard VIII. Britanski
Edvard VIII.
Novo!!: Caernarfon in Edvard VIII. Britanski · Poglej več »
Grad Caernarfon
Grad Caernarfon (valižansko Castell Caernarfon) je srednjeveška trdnjava v Caernarfonu, Gwynedd, v severozahodnem Walesu, v upravljanju Cadw, službe za zgodovinske zgradbe valižanske vlade.
Novo!!: Caernarfon in Grad Caernarfon · Poglej več »
Karel III., kralj Združenega kraljestva
Karel III. (angleško Charles III., polno ime Charles Philip Arthur George, preden je postal kralj z nazivom valižanski princ Charles), kralj Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, * 14. november 1948, Buckinghamska palača, London, Združeno kraljestvo.
Novo!!: Caernarfon in Karel III., kralj Združenega kraljestva · Poglej več »
Kastrum
Idealiziran osnovni načrt rimskega kastra:(1) Principia (2) Via praetoria (3) Via principalis (glavna cesta) (4) Porta principalis dextra (desna glavna vrata) (5) Porta praetoria (glavna vrata) (6) Porta principalis sinistra (leva glavna vrata) (7) Porta decumana (zadnja vrata). Kastrum (latinsko castrum, mn. castra, uporabljali sta se obe obliki) so Rimljani imenovali zgradbe, manjša utrjena zemljišča ali samo strnjene skupine šotorov, ki so se uporabljale kot vojaški obrambni položaj.
Novo!!: Caernarfon in Kastrum · Poglej več »
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Novo!!: Caernarfon in Konstantinopel · Poglej več »
Magn Maksim
Magn Maksim (latinsko, valižansko Macsen Wledig), znan tudi kot Maksimijan, je bil uzurpator in od leta 383 do 388 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * okoli 335, 28. avgust 388.
Novo!!: Caernarfon in Magn Maksim · Poglej več »
Menai (ožina)
Ožina Menai (valižansko Afon Menai, River Menai) ali Menajska ožina je ozek pas vode plitvega plimovanja, dolg okoli 25 km, ki ločuje otok Anglesey od celinskega Walesa.
Novo!!: Caernarfon in Menai (ožina) · Poglej več »
Mota (grad)
Mota je tip gradu oziroma utrdbe z lesenim ali kamnitim stolpom, ki stoji na umetno nasutem zemljišču, ki ga ob vznožju spremlja ograjeno predgradje in je obdan z zaščitnim jarkom in palisado.
Novo!!: Caernarfon in Mota (grad) · Poglej več »
Pešcona
Emonski cesti v Ljubljani Območje za pešce ali pešcona je del ceste ali cesta v naselju ali del naselja, ki je namenjen pešcem in je kot tako označeno s predpisano prometno signalizacijo.
Novo!!: Caernarfon in Pešcona · Poglej več »
Poslanec
Poslanec je član zakonodajnega ali ustavodajnega parlamenta.
Novo!!: Caernarfon in Poslanec · Poglej več »
Rimska Britanija
Rimska Britanija (latinsko), del Velike Britanije, ki je od leta 43 do leta 410 pripadal Rimskemu cesarstvu.
Novo!!: Caernarfon in Rimska Britanija · Poglej več »
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Novo!!: Caernarfon in Samostan · Poglej več »
Sveta Helena
Sveta Helena, izvirno Flavia Julia Helena Augusta, znana tudi kot Helena Konstantinopelska, žena cesarja Konstancija Klora in mati Konstantina I. Velikega, * med 248 in 250, Drepanum v Bitiniji, † verjetno 18. avgust 330, Nikomedija (danes Izmit).
Novo!!: Caernarfon in Sveta Helena · Poglej več »
Tudorji
Tudorji, angleško Tudor dynasty ali House of Tudor, velško Tudur, so bili dinastija petih vladarjev velškega izvora, ki so vladali Angliji med letoma 1485 in 1603.
Novo!!: Caernarfon in Tudorji · Poglej več »
Viljem Osvajalec
Viljem I. (1028Bates William the Conqueror p. 33–9. september 1087), običajno znan kot Viljem Osvajalec in včasih Viljem Bastard, je bil prvi normanski kralj Anglije, ki je vladal od leta 1066 do svoje smrti leta 1087.
Novo!!: Caernarfon in Viljem Osvajalec · Poglej več »
Wales
Wales (valižansko Cymru; izgovori /ˈkəmri/) je ena od držav, ki sestavljajo Združeno kraljestvo. Čeprav je izraz ''Kneževina Wales'', valižansko Tywysogaeth Cymru, pogosto uporabljen, ga v Walesu mnogi zavračajo, saj valižanski princ nima nobene vloge pri upravljanju Walesa. Wales obsega 8,5 odstotka vse površine Združenega kraljestva, v njem pa živi le 5 odstotkov vsega prebivalstva. Približno petina Valižanov še obvlada prvotni keltski valižanski ali kimrijski jezik, število govorcev keltščine pa se nenehno zmanjšuje. Valižanska narodna identiteta med keltskimi Briti se je pojavila po rimskem umiku iz Britanije v 5. stoletju in Wales velja za enega od sodobnih keltskih narodov. Smrt Llywelyna ap Gruffydda leta 1282 je zaznamovala konec osvajanja Walesa Edvarda I., čeprav je Owain Glyndŵr na kratko obnovil neodvisnost Walesa v začetku 15. stoletja. Celoten Wales je bil priključen Angliji in vključen v angleški pravni sistem v skladu z zakonodajo Walesa 1535−42. Prepoznavna valižanska politika se je razvila v 19. stoletju. Valižanski liberalizem, ki ga je Lloyd George ponazoril v začetku 20. stoletja, se je razvil z rastjo socializma in laburistične stranke. Valižanski nacionalni občutek je rasel stoletja; stranka Plaid Cymru (Stranka Walesa) je bila ustanovljena leta 1925, društvo za valižanski jezik leta 1962. Po zakonu vlade Walesa je bil 1998 ustanovljen državni zbor Walesa, ki je odgovoren za vrsto zadev na nižji politični ravni. Ob začetku industrijske revolucije je razvoj rudarske in metalurške industrije preoblikoval državo iz kmetijske družbe v industrijski narod. Izkoriščanje območja južnega Walesa zaradi bogatih nahajališč premoga je povzročilo hitro rast prebivalstva. Dve tretjini prebivalstva živi v glavnem mestu v Cardiffu in okoli njega, Swanseaju, Newportu ter bližnjih dolinah. Tradicionalno izkopavanje premoga in težka industrija sta zdaj v zatonu, zato je gospodarstvo Walesa odvisno od javnega sektorja, lahke industrije, storitvenih dejavnosti in turizma. Čeprav Wales natančno izraža svojo politično in družbeno zgodovino s preostalo Veliko Britanijo in velika večina prebivalstva govori angleško, je država ohranila izrazito kulturno identiteto in je uradno dvojezična. Več kot 560.000 govorcev valižanščine živi v Walesu in ta jezik govori večina prebivalstva v delih na severu in zahodu. Od konca 19. stoletja dalje ima Wales podobo "dežele pesmi", deloma zaradi tradicije eisteddfoda, festivala pesmi in literature. Na številnih mednarodnih športnih dogodkih, kot so svetovno prvenstvo, svetovni pokal v ragbiju in igrah Commonwealtha, ima Wales svoja moštva, čeprav na olimpijskih igrah valižanski športniki tekmujejo v imenu Velike Britanije. Ragbijska zveza (Rugby union) je simbol valižanske identitete in izražanja narodne zavesti. Plaid Cymru, waleška narodna stranka, se zavzema za neodvisnost. Drugi Valižani si prizadevajo za ustanovitev waleškega parlamenta, na katerega naj bi prešle izvršilne naloge londonske osrednje oblasti. Toda waleški volivci so na referendumu leta 1979 prav tak predlog zavrnili. V britanskem spodnjem domu, v katerem je skupno 650 poslancev, ima Wales 38 poslancev. Deželo upravlja Valižanski urad (Welsh Office) v glavnem mestu Cardiff, njegov vodja – državni sekretar za Wales – pa je član britanske vlade.
Novo!!: Caernarfon in Wales · Poglej več »
Ynys Môn
Ynys Môn (Anglesey) je otok ob severozahodni obali Walesa.
Novo!!: Caernarfon in Ynys Môn · Poglej več »
