Podobnosti med Ljubljana in Zgodovina umetnosti
Ljubljana in Zgodovina umetnosti še 25 stvari v skupni (v Unijapedija): Art nouveau, Barok, Donava, Emona, Ferdo Vesel, France Kralj, Gledališče, Ivan Vurnik, Jadransko morje, Jože Plečnik, Maks Fabiani, Matija Jama, Mestna hiša, Ljubljana, Mozaik, Narodni muzej Slovenije, Nebotičnik, Neoklasicizem, Prva svetovna vojna, Rihard Jakopič, Robbov vodnjak, Secesija (obdobje), Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana, Sveto pismo, Tone Kralj, Vrhnika.
Art nouveau
Louis Welden Hawkins, ''Predmeti na zlatem ozadju'' Art nouveau je umetnostni slog, ki se je razvil v Evropi med letoma 1890 in 1914 na področju likovnih umetnosti, arhitekture in oblikovanja ter umetne obrti.
Art nouveau in Ljubljana · Art nouveau in Zgodovina umetnosti ·
Barok
''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.
Barok in Ljubljana · Barok in Zgodovina umetnosti ·
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Donava in Ljubljana · Donava in Zgodovina umetnosti ·
Emona
Emona je bila rimska naselbina v središču današnje Ljubljane; samo ime pa je verjetno keltskega, predrimskega izvora.
Emona in Ljubljana · Emona in Zgodovina umetnosti ·
Ferdo Vesel
Ferdo Vesel, slovenski slikar, * 18. maj 1861, Ljubljana, † 28. julij 1946, Ljubljana.
Ferdo Vesel in Ljubljana · Ferdo Vesel in Zgodovina umetnosti ·
France Kralj
France Kralj, slovenski slikar, kipar, grafik, ilustrator in pedagog, * 26. september 1895 Zagorica, Videm - Dobrepolje, † 16. februar 1960 Ljubljana.
France Kralj in Ljubljana · France Kralj in Zgodovina umetnosti ·
Gledališče
Gledališče Ljubljanski Drami Gledališče je področje igralskih umetnosti, ki se ukvarja z igranjem zgodb pred občinstvom s pomočjo govora, giba, glasbe, plesa, zvoka in z razkošno predstavo oziroma z enim ali več elementi drugih igralskih umetnosti.
Gledališče in Ljubljana · Gledališče in Zgodovina umetnosti ·
Ivan Vurnik
Ivan Vurnik, slovenski arhitekt, * 1. junij 1884, Radovljica, Avstro-Ogrska, † 8. april 1971, Radovljica, Jugoslavija, geslo v Slovenski biografiji, pridobljeno 24.
Ivan Vurnik in Ljubljana · Ivan Vurnik in Zgodovina umetnosti ·
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Jadransko morje in Ljubljana · Jadransko morje in Zgodovina umetnosti ·
Jože Plečnik
Jože Plečnik, slovenski arhitekt, * 23. januar 1872, Ljubljana, † 7. januar 1957, Ljubljana.
Jože Plečnik in Ljubljana · Jože Plečnik in Zgodovina umetnosti ·
Maks Fabiani
Maximilian/Massimo (Maks/Max) Fabiani, arhitekt in urbanist, * 29. april 1865, Kobdilj, Avstro-Ogrska (danes Republika Slovenija), † 12. avgust 1962, Gorica, Italijanska republika.
Ljubljana in Maks Fabiani · Maks Fabiani in Zgodovina umetnosti ·
Matija Jama
Matija Jama, slovenski slikar, * 4. januar 1872, Ljubljana, † 6. april 1947, Ljubljana.
Ljubljana in Matija Jama · Matija Jama in Zgodovina umetnosti ·
Mestna hiša, Ljubljana
Mestna hiša v Ljubljani je bila zgrajena v poznem 15. stoletju (1484).
Ljubljana in Mestna hiša, Ljubljana · Mestna hiša, Ljubljana in Zgodovina umetnosti ·
Mozaik
Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.
Ljubljana in Mozaik · Mozaik in Zgodovina umetnosti ·
Narodni muzej Slovenije
Narodni muzej Slovenije je najstarejša slovenska kulturna ustanova, ki neprekinjeno deluje od leta 1821.
Ljubljana in Narodni muzej Slovenije · Narodni muzej Slovenije in Zgodovina umetnosti ·
Nebotičnik
Taipei 101, tretja najvišja stavba na svetu Nebotičnik je stavba, visoka vsaj 150 metrov, z nepretrganimi naseljivimi nadstropji.
Ljubljana in Nebotičnik · Nebotičnik in Zgodovina umetnosti ·
Neoklasicizem
Neoklasicizem se je pojavil v 19.
Ljubljana in Neoklasicizem · Neoklasicizem in Zgodovina umetnosti ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Ljubljana in Prva svetovna vojna · Prva svetovna vojna in Zgodovina umetnosti ·
Rihard Jakopič
Rihard Jakopič, slovenski slikar, * 12. april 1869, Ljubljana, † 21. april 1943, Ljubljana.
Ljubljana in Rihard Jakopič · Rihard Jakopič in Zgodovina umetnosti ·
Robbov vodnjak
Robbov vodnjak ali Vodnjak treh kranjskih rek je najznamenitejši ljubljanski vodnjak s skulpturami iz belega marmorja, dokončan leta 1751.
Ljubljana in Robbov vodnjak · Robbov vodnjak in Zgodovina umetnosti ·
Secesija (obdobje)
Secesijska stavba na Dunaju, Joseph Maria Olbrich, zgrajena leta 1897 Secesíja (latinsko secessio -odcep) je v zgodovini umetnosti gibanje mladih slikarjev in arhitektov, ki so se v zadnjih letih 19. stoletja odcepili od tradicionalnih umetniških slogov.
Ljubljana in Secesija (obdobje) · Secesija (obdobje) in Zgodovina umetnosti ·
Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana
Pročelje ljubljanske operne hiše. Nastop ob slovesni otvoritvi prenovljene operne hiše leta 2011 Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana (okrajšano SNG Opera in balet Ljubljana) je osrednja slovenska glasbeno-gledališka ustanova, ki uprizarja redne letne sezone opere, baleta in koncertov, pa tudi druga glasbena scenska dela.
Ljubljana in Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana · Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana in Zgodovina umetnosti ·
Sveto pismo
Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.
Ljubljana in Sveto pismo · Sveto pismo in Zgodovina umetnosti ·
Tone Kralj
Tone Kralj, slovenski slikar, grafik in kipar, * 23. avgust 1900, Zagorica, Dobrepolje, † 9. september 1975, Ljubljana.
Ljubljana in Tone Kralj · Tone Kralj in Zgodovina umetnosti ·
Vrhnika
Planine nad Vrhniko. Vrhnika je mesto z 8.901 prebivalcem (2022) in središče Občine Vrhnika.
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Ljubljana in Zgodovina umetnosti imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Ljubljana in Zgodovina umetnosti
Primerjava med Ljubljana in Zgodovina umetnosti
Ljubljana 697 odnose, medtem ko je Zgodovina umetnosti 338. Saj imajo skupno 25, indeks Jaccard je 2.42% = 25 / (697 + 338).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Ljubljana in Zgodovina umetnosti. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: