Podobnosti med Liège–Bastogne–Liège in Spomenik (kolesarstvo)
Liège–Bastogne–Liège in Spomenik (kolesarstvo) še 16 stvari v skupni (v Unijapedija): Aleksander Vinokurov, Ardeni, Bernard Hinault, Davide Rebellin, Dirka po Franciji, Eddy Merckx, Jacques Anquetil, Jevgenij Berzin, Léon Scieur, Liège, Maksim Iglinski, Michał Kwiatkowski, Pariz–Roubaix, Primož Roglič, Prva svetovna vojna, Tadej Pogačar.
Aleksander Vinokurov
Aleksander Nikolajevič Vinokurov (Александр Николаевич Винокуров), kazahstanski kolesar, * 16. september 1973, Petropavl, Sovjetska zveza.
Aleksander Vinokurov in Liège–Bastogne–Liège · Aleksander Vinokurov in Spomenik (kolesarstvo) ·
Ardeni
Ardeni (francosko L'Ardenne, nizozemsko Ardennen, valonsko L'Årdene, luksemburško Ardennen, znani tudi kot Ardenski gozd) je območje obsežnih gozdov, razgibanega terena, gričev in grebenov z geološkimi značilnostmi gorskega območja Ardenov ter porečja Mozele in Meuse.
Ardeni in Liège–Bastogne–Liège · Ardeni in Spomenik (kolesarstvo) ·
Bernard Hinault
Bernard Hinault, francoski kolesar, * 14. november 1954, Yffiniac, Francija.
Bernard Hinault in Liège–Bastogne–Liège · Bernard Hinault in Spomenik (kolesarstvo) ·
Davide Rebellin
Davide Rebellin, italijanski kolesar, * 9. avgust 1971, San Bonifacio, Italija, † 30. november 2022, Montebello Vicentino, Italija.
Davide Rebellin in Liège–Bastogne–Liège · Davide Rebellin in Spomenik (kolesarstvo) ·
Dirka po Franciji
dirke leta 2020 Dirka po Franciji je najprestižnejša in najbolj znana cestna kolesarska dirka na svetu, ki jo tradicionalno v juliju prirejajo že vse od leta 1903, z izjemo obdobja obeh svetovnih vojn.
Dirka po Franciji in Liège–Bastogne–Liège · Dirka po Franciji in Spomenik (kolesarstvo) ·
Eddy Merckx
Baron Eddy Merckx (rojen kot Edouard Louis Joseph Merckx), belgijski plemič in kolesar, * 17. junij 1945, Meensel-Kiezegem, Belgija.
Eddy Merckx in Liège–Bastogne–Liège · Eddy Merckx in Spomenik (kolesarstvo) ·
Jacques Anquetil
Jacques Anquetil, francoski kolesar, * 8. januar 1934, Mont-Saint-Aignan, † 18. november 1987, Rouen.
Jacques Anquetil in Liège–Bastogne–Liège · Jacques Anquetil in Spomenik (kolesarstvo) ·
Jevgenij Berzin
Jevgenij Valentinovič Berzin, ruski kolesar, * 3. junij 1970, Viborg, Sovjetska zveza.
Jevgenij Berzin in Liège–Bastogne–Liège · Jevgenij Berzin in Spomenik (kolesarstvo) ·
Léon Scieur
Leon Scieur Léon Scieur, belgijski kolesar, * 19. marec 1888, Florennes, Namur, † 7. oktober 1969, Florennes.
Léon Scieur in Liège–Bastogne–Liège · Léon Scieur in Spomenik (kolesarstvo) ·
Liège
Liège (valonsko Lidje), do 1949 Liége, je frankofonsko mesto v južni belgijski regiji Valoniji, administrativno središče province Liège.
Liège in Liège–Bastogne–Liège · Liège in Spomenik (kolesarstvo) ·
Maksim Iglinski
Maksim Genadjevič Iglinski, kazahstanski kolesar, * 18. april 1981, Celinograd, Sovjetska zveza.
Liège–Bastogne–Liège in Maksim Iglinski · Maksim Iglinski in Spomenik (kolesarstvo) ·
Michał Kwiatkowski
Michał Kwiatkowski, poljski kolesar, * 2. junij 1990, Chełmża, Poljska.
Liège–Bastogne–Liège in Michał Kwiatkowski · Michał Kwiatkowski in Spomenik (kolesarstvo) ·
Pariz–Roubaix
Pariz–Roubaix je enodnevna klasična kolesarska dirka po severni Franciji, ki poteka na tresi med Parizom in Roubaixom na belgijski meji.
Liège–Bastogne–Liège in Pariz–Roubaix · Pariz–Roubaix in Spomenik (kolesarstvo) ·
Primož Roglič
Prímož Rôglič, slovenski smučarski skakalec in kolesar, * 29. oktober 1989, Trbovlje.
Liège–Bastogne–Liège in Primož Roglič · Primož Roglič in Spomenik (kolesarstvo) ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Liège–Bastogne–Liège in Prva svetovna vojna · Prva svetovna vojna in Spomenik (kolesarstvo) ·
Tadej Pogačar
Tadej Pogačar, slovenski poklicni kolesar, * 21. september 1998, Klanec pri Komendi.
Liège–Bastogne–Liège in Tadej Pogačar · Spomenik (kolesarstvo) in Tadej Pogačar ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Liège–Bastogne–Liège in Spomenik (kolesarstvo) imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Liège–Bastogne–Liège in Spomenik (kolesarstvo)
Primerjava med Liège–Bastogne–Liège in Spomenik (kolesarstvo)
Liège–Bastogne–Liège 24 odnose, medtem ko je Spomenik (kolesarstvo) 57. Saj imajo skupno 16, indeks Jaccard je 19.75% = 16 / (24 + 57).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Liège–Bastogne–Liège in Spomenik (kolesarstvo). Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: