Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Legendrova domneva in Seznam matematičnih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Legendrova domneva in Seznam matematičnih vsebin

Legendrova domneva vs. Seznam matematičnih vsebin

Legendrova domnéva je v teorija števil domneva, ki jo postavil Adrien-Marie Legendre (1752–1833), in pravi, da med dvema poljubnima zaporednima popolnima kvadratoma (med številoma n^\, in (n+1)^\, za vsako pozitivno celo število n (n > 0)) obstaja vsaj eno praštevilo p. Domneva je Landauov 3. problem (izvirno 4. problem, 1912), eden od štirih osnovnih problemov o praštevilih in ostaja odprti problem. Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Podobnosti med Legendrova domneva in Seznam matematičnih vsebin

Legendrova domneva in Seznam matematičnih vsebin še 39 stvari v skupni (v Unijapedija): Adrien-Marie Legendre, Aritmetična funkcija, Bertrandova domneva, Celo število, Hipoteza, Kvadratno število, Landauovi problemi, Matematična indukcija, Matematični dokaz, Nerešeni matematični problemi, Pafnuti Lvovič Čebišov, PlanetMath, Polpraštevilo, Popolni kvadrat, Pozitivno število, Praštevilo, Praštevilska vrzel, Praštevilski izrek, Protiprimer, Riemannova domneva, Srinivasa Ajangar Ramanudžan, Teorija števil, Teorija grup, Ulamov prt, Vsota, 1 (število), 101 (število), 11 (število), 127 (število), 149 (število), ..., 17 (število), 197 (število), 2 (število), 29 (število), 37 (število), 5 (število), 53 (število), 67 (število), 83 (število). Razširi indeks (9 več) »

Adrien-Marie Legendre

Adrien-Marie Legendre, francoski matematik, * 18. september 1752, Pariz, Francija, † 10. januar 1833, Pariz.

Adrien-Marie Legendre in Legendrova domneva · Adrien-Marie Legendre in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Aritmetična funkcija

Aritmétična fúnkcija f(n) je v teoriji števil funkcija, določena za vsa pozitivna cela števila in zavzema vrednosti v množici kompleksnih števil.

Aritmetična funkcija in Legendrova domneva · Aritmetična funkcija in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Bertrandova domneva

Bertrandova domneva ali Bertrandov postulat iz teorije števil, ki jo je leta 1845 postavil Joseph Louis François Bertrand (1822–1900), pravi da za vsako pozitivno celo število n > 3, vedno obstaja vsaj eno takšno praštevilo p med n in 2n-2.

Bertrandova domneva in Legendrova domneva · Bertrandova domneva in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Celo število

Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.

Celo število in Legendrova domneva · Celo število in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Hipoteza

Hipotéza (iz starogrškega υπόθεσις: ipóteses - predpostavka) ali domnéva je predlog pojasnila nekega pojava ali možna razlaga.

Hipoteza in Legendrova domneva · Hipoteza in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Kvadratno število

Kvadrátno števílo ali kvadrát (včasih celo tudi popólni kvadrát) je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga lahko zapiše kot kvadrat drugega celega števila.

Kvadratno število in Legendrova domneva · Kvadratno število in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Landauovi problemi

Landauovi problemi so v teoriji števil štirje osnovni matematični problemi o praštevilih, ki jih je leta 1912 na Mednarodnem matematičnem kongresu v Cambridgeu podal nemški matematik Edmund Landau.

Landauovi problemi in Legendrova domneva · Landauovi problemi in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Matematična indukcija

domin. Matemátična ali popólna indúkcija je v matematiki metoda dokaza, ki se običajno uporablja za dokazovanje ali je dana trditev ali izrek resničen za vsa naravna števila ali za vse člene neskončnega zaporedja.

Legendrova domneva in Matematična indukcija · Matematična indukcija in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Matematični dokaz

language.

Legendrova domneva in Matematični dokaz · Matematični dokaz in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Nerešeni matematični problemi

Seznam vsebuje nekatere trenutno še nerešene matematične probleme.

Legendrova domneva in Nerešeni matematični problemi · Nerešeni matematični problemi in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Pafnuti Lvovič Čebišov

Pafnuti Lvovič Čebišov, ruski matematik in mehanik, * 14. maj 1821, Okatovo, Kalužanska gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 26. november 1894, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Legendrova domneva in Pafnuti Lvovič Čebišov · Pafnuti Lvovič Čebišov in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

PlanetMath

PlanetMath je prosta spletna matematična enciklopedija.

Legendrova domneva in PlanetMath · PlanetMath in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Polpraštevilo

Pólpráštevilo je v matematiki naravno število, ki je produkt dveh (ne nujno različnih) praštevil.

Legendrova domneva in Polpraštevilo · Polpraštevilo in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Popolni kvadrat

Popólni kvadrát ima v matematiki dva pomena.

Legendrova domneva in Popolni kvadrat · Popolni kvadrat in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Pozitivno število

Pozitivno število x je vsako število, za katero velja x > 0.

Legendrova domneva in Pozitivno število · Pozitivno število in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Praštevilo

Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.

Legendrova domneva in Praštevilo · Praštevilo in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Praštevilska vrzel

Práštevílska vrzél je v matematiki razlika med dvema zaporednima prašteviloma.

Legendrova domneva in Praštevilska vrzel · Praštevilska vrzel in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Praštevilski izrek

Práštevílski izrèk (tudi izrèk o gostôti práštevíl) je v matematiki izrek o asimptotični porazdelitvi praštevil.

Legendrova domneva in Praštevilski izrek · Praštevilski izrek in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Protiprimer

Prótiprimér je v logiki in še posebej v njeni uporabi v matematiki in filozofiji izjema od predlaganega splošnega pravila.

Legendrova domneva in Protiprimer · Protiprimer in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Riemannova domneva

točkah \Im (s).

Legendrova domneva in Riemannova domneva · Riemannova domneva in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Srinivasa Ajangar Ramanudžan

Sri Srinivasa Ajangar Ramanudžan (tudi Aiyangar, Aaiyangar, Iyengar) (tamilsko ஸ்ரீனிவாஸ ஐயங்கார் ராமானுஜன்), FRS, indijski matematik tamilskega rodu, * 22. december 1887, Erode, Tamil Nadu, Britanska Indija (sedaj Indija), † 22. april 1920, Četput, Madras (sedaj Čenaj), Britanska Indija.

Legendrova domneva in Srinivasa Ajangar Ramanudžan · Seznam matematičnih vsebin in Srinivasa Ajangar Ramanudžan · Poglej več »

Teorija števil

Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.

Legendrova domneva in Teorija števil · Seznam matematičnih vsebin in Teorija števil · Poglej več »

Teorija grup

Teoríja grúp je matematična disciplina, nastala v 19.

Legendrova domneva in Teorija grup · Seznam matematičnih vsebin in Teorija grup · Poglej več »

Ulamov prt

Ulamov pŕt, Ulamova spirála ali práštevílska spirála je preprosta metoda risanja razporeditve praštevil v kvadrat z levosučno notranjo spiralo, ki odkrije vzorec, katerega niso nikoli zadovoljivo pojasnili.

Legendrova domneva in Ulamov prt · Seznam matematičnih vsebin in Ulamov prt · Poglej več »

Vsota

Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.

Legendrova domneva in Vsota · Seznam matematičnih vsebin in Vsota · Poglej več »

1 (število)

1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.

1 (število) in Legendrova domneva · 1 (število) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

101 (število)

101 (stó êna) je naravno število, za katero velja 101.

101 (število) in Legendrova domneva · 101 (število) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

11 (število)

11 (enájst) je naravno število, za katero velja 11.

11 (število) in Legendrova domneva · 11 (število) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

127 (število)

127 (stó sédemindvájset) je naravno število, za katero velja 127.

127 (število) in Legendrova domneva · 127 (število) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

149 (število)

149 (stó devétinštírideset) je naravno število, za katero velja 149.

149 (število) in Legendrova domneva · 149 (število) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

17 (število)

17 (sédemnajst ali sedemnájst) je naravno število, za katero velja 17.

17 (število) in Legendrova domneva · 17 (število) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

197 (število)

197 (stó sédemindevétdeset) je naravno število, za katero velja 197.

197 (število) in Legendrova domneva · 197 (število) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

2 (število)

2 (dvá) je naravno število, za katero velja 2.

2 (število) in Legendrova domneva · 2 (število) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

29 (število)

29 (devétindvájset) je naravno število, za katero velja 29.

29 (število) in Legendrova domneva · 29 (število) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

37 (število)

37 (sédemintrídeset) je naravno število, za katero velja 37.

37 (število) in Legendrova domneva · 37 (število) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

5 (število)

5 (pét) je naravno število, za katero velja 5.

5 (število) in Legendrova domneva · 5 (število) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

53 (število)

53 (tríinpétdeset) je naravno število, za katero velja velja 53.

53 (število) in Legendrova domneva · 53 (število) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

67 (število)

67 (sédeminšéstdeset) je naravno število, za katero velja velja 67.

67 (število) in Legendrova domneva · 67 (število) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

83 (število)

83 (tríinósemdeset) je naravno število, za katero velja velja 83.

83 (število) in Legendrova domneva · 83 (število) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Legendrova domneva in Seznam matematičnih vsebin

Legendrova domneva 40 odnose, medtem ko je Seznam matematičnih vsebin 2202. Saj imajo skupno 39, indeks Jaccard je 1.74% = 39 / (40 + 2202).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Legendrova domneva in Seznam matematičnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: