Hitreje kot brskalnik!
68 odnosi: Airbus, Alès, Albi, Tarn, Albižanska križarska vojna, Ancien Régime, Ardèche (departma), Ariège (departma), Aude (departma), Auvergne (regija), Auvergne - Rona - Alpe, Aveyron (departma), Béziers, Bordeaux, Canal du Midi, Carcassonne, Carmaux, Castres, Centralni masiv, Domača koza, Domača ovca, Francija, Francoske regije, Francosko kraljestvo, Frankovsko cesarstvo, Gard, Garona, Gaskonja, Haute-Garonne, Haute-Loire, Hérault (departma), Jug-Pireneji, Kapetingi, Karolingi, Kordovski emirat, Koruza, Languedoc-Roussillon, Loara, Lot (departma), Lot-et-Garonne, Lozère (departma), Ludvik XIV. Francoski, Montpellier, Narbonne, Narbonska Galija, Nîmes, Okcitanščina, Okcitanija, Oljka, Pšenica, Pézenas, ..., Pipin Mali, Provansa, Pyrénées-Orientales, Riž, Rona, Rona - Alpe, Rouergue, Sadje, Sète, Seveni, Seznam francoskih provinc, Sveti sedež, Tarn (departma), Tarn-et-Garonne, Toulouški grofje, Toulouse, Vizigotsko kraljestvo, Zapornice Fonserannes. Razširi indeks (18 več) »
Airbus
Airbusovo prvo letalo A300 Airbus je evropski proizvajalec reaktivnih potniških letal.
Novo!!: Languedoc in Airbus · Poglej več »
Alès
Panorama Alèsa Alès (nekdanji Alais) je mesto in občina v južni francoski regiji Languedoc-Roussillon, podprefektura departmaja Gard.
Novo!!: Languedoc in Alès · Poglej več »
Albi, Tarn
Albi je občina v južni Franciji.
Novo!!: Languedoc in Albi, Tarn · Poglej več »
Albižanska križarska vojna
Katarska križarska vojna ali Albižanski pohod (1209-1229) (francosko Croisade des albigeois, okcitansko Crosada dels albigeses) je bila dvajsetletna vojaška akcija, ki jo je sprožil papež Inocenc III. proti katarom v Languedocu na jugu Francije.
Novo!!: Languedoc in Albižanska križarska vojna · Poglej več »
Ancien Régime
Ancien Régime ali francoski stari red (Ancien Régime; stari režim) je izraz, ki v najširšem smislu označuje naziv za družbeno-politično ureditev Francije pred revolucijo leta 1789.
Novo!!: Languedoc in Ancien Régime · Poglej več »
Ardèche (departma)
Ardèche (okcitansko Ardecha, oznaka 07) je francoski departma, imenovan po istoimenski reki, ki teče skozenj.
Novo!!: Languedoc in Ardèche (departma) · Poglej več »
Ariège (departma)
Ariège je departma v jugozahodni Franciji, v regiji Oksitanija.
Novo!!: Languedoc in Ariège (departma) · Poglej več »
Aude (departma)
Aude (francosko; okcitansko) je departma v južni Franciji, v regiji Okcitaniji in je dobil ime po reki Aude. Svet departmajev ga imenuje tudi 'dežela katarov' (francosko Pays cathare) po skupini verskih disidentov, ki so delovali v 12. stoletju. Njegova prefektura je Carcassonne, podprefekturi pa Limoux in Narbonne. Leta 2016 je imel 368.025 prebivalcev. Aude je pogosto francosko ime v frankofonskih državah, izvira od Aude ali Ode, žene Boggisa (imenovan tudi Bertrand), vojvode Akvitanskega in matere Euda, brata svetega Huberta. Aude je bilo ime Rolandovi zaročenki v francoskem srednjeveškem junaškem epu Chansons de geste.
Novo!!: Languedoc in Aude (departma) · Poglej več »
Auvergne (regija)
Auvergne (okcitansko Auvèrnha) je bila do leta 2015 geografsko osrednja francoska regija.
Novo!!: Languedoc in Auvergne (regija) · Poglej več »
Auvergne - Rona - Alpe
Auvergne - Rona - Alpe (francosko Auvergne-Rhône-Alpes) je regija v jugovzhodni in osrednji Franciji, ki je od 1.
Novo!!: Languedoc in Auvergne - Rona - Alpe · Poglej več »
Aveyron (departma)
Aveyron (okcitansko Avairon, oznaka 12) je francoski departma, ki se imenuje po istoimenski reki, ki teče skozenj.
Novo!!: Languedoc in Aveyron (departma) · Poglej več »
Béziers
Béziers (okcitansko Bésiers) je mesto in občina v južni francoski regiji Oksitanija, podprefektura departmaja Hérault.
Novo!!: Languedoc in Béziers · Poglej več »
Bordeaux
Bordeaux (fonetično: Bordó; Okcitansko/gaskonjsko? Bordèu, baskovsko: Bordele) je pristaniško in administrativno glavno mesto jugozahodne francoske regije Nova Akvitanija, občina in prefektura departmaja Gironde.
Novo!!: Languedoc in Bordeaux · Poglej več »
Canal du Midi
Zemljevid Canal du Midi. Canal du Midi (okcitansko Canal de las Doas Mars) je 240 kilometrov dolg vodni prekop v južni Franciji, ki povezuje mesto Toulouse, gospodarsko in kulturno središče nekdanje francoske regije Languedoc-Roussillon, danes v Oksitaniji, s Sredozemskim morjem.
Novo!!: Languedoc in Canal du Midi · Poglej več »
Carcassonne
Carcassonne (okcitansko Carcassona) je mesto in občina v južni francoski regiji Oksitanija, prefektura departmaja Aude.
Novo!!: Languedoc in Carcassonne · Poglej več »
Carmaux
Carmaux (okcitansko Carmauç) je naselje in občina v južnem francoskem departmaju Tarn regije Jug-Pireneji.
Novo!!: Languedoc in Carmaux · Poglej več »
Castres
Castres (okcitansko Castras) je mesto in občina v južni francoski regiji Jug-Pireneji, podprefektura departmaja Tarn.
Novo!!: Languedoc in Castres · Poglej več »
Centralni masiv
Centralni masiv (francosko Massif Central, izgovorjeno; okcitansko Massís Central, izgovorjeno) je visokogorsko območje sredi južne Francije, ki ga sestavljajo gore in planote.
Novo!!: Languedoc in Centralni masiv · Poglej več »
Domača koza
Domača koza (znanstveno ime Capra aegagrus hircus) je udomačena podvrsta divje koze jugozahodne Azije in Evrope.
Novo!!: Languedoc in Domača koza · Poglej več »
Domača ovca
Domača ovca (znanstveno ime Ovis aries), najpogostejša vrsta rodu ovc (Ovis), je volnat prežvekovalec s štirimi okončinami, ki se je verjetno razvil iz divjega muflona v osrednji in jugozahodni Aziji.
Novo!!: Languedoc in Domača ovca · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Languedoc in Francija · Poglej več »
Francoske regije
Francija je razdeljena na 18 upravnih regij (francosko régions, edina région), od tega jih je 13 v metropolitanski Franciji (tj. na evropski celini), ostalih pet pa je v čezmorskih (ne zamenjujmo jih z čezmorskimi odvisnimi ozemlji, ki imajo pol avtonomni status).
Novo!!: Languedoc in Francoske regije · Poglej več »
Francosko kraljestvo
Francosko kraljestvo ali Kraljevina Francija (Gallia regnum; Kingdom of France; Royaume de France; Königreich Frankreich) je bilo v srednjem in novem veku absolutistična monarhija.
Novo!!: Languedoc in Francosko kraljestvo · Poglej več »
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Novo!!: Languedoc in Frankovsko cesarstvo · Poglej več »
Gard
Gard (oznaka 30) je francoski departma, imenovan po reki Gard (oz. Gardon), ki teče skozenj.
Novo!!: Languedoc in Gard · Poglej več »
Garona
Garona (katalonsko in okcitansko Garona /garunɵ/, francosko Garonne) je 575 km ali 647 km (odvisno od izvira) dolga reka, ki teče po ozemlju Francije in Španije od osrednjih španskih Pirenejev do estuarija Gironde v francoskem pristanišču Bordeaux.
Novo!!: Languedoc in Garona · Poglej več »
Gaskonja
Zastava Gaskonje Zelena pokrajina Gaskonje Zemljevid zgodovinskega in kulturnega ozemlja Gaskonje. Gaskonja (francosko Gascogne,; okcitansko/gaskonjsko Gasconha,; baskovsko Gaskoinia) je zgodovinska pokrajina v jugozahodni Franciji, pred francosko revolucijo ena od njenih provinc.
Novo!!: Languedoc in Gaskonja · Poglej več »
Haute-Garonne
Haute-Garonne (okcitansko Nauta Garona, oznaka 31) je francoski departma, imenovan po reki Garoni, ki teče skozenj.
Novo!!: Languedoc in Haute-Garonne · Poglej več »
Haute-Loire
Haute-Loire (okcitansko: Naut Léger, oznaka 43) je francoski departma, imenovan po reki Loari (francosko Loire), ki teče skozenj. Nahaja se v regiji Auvergne.
Novo!!: Languedoc in Haute-Loire · Poglej več »
Hérault (departma)
Hérault (okcitansko Erau, oznaka 34) je francoski departma, imenovan po reki Hérault, ki teče skozenj.
Novo!!: Languedoc in Hérault (departma) · Poglej več »
Jug-Pireneji
Jug-Pireneji (francosko Midi-Pyrénées, okcitansko Miègjorn-Pirenèus) so bili do leta 2015 južna francoska regija ob meji z Andoro in Španijo.
Novo!!: Languedoc in Jug-Pireneji · Poglej več »
Kapetingi
Grb Kapetingov Kapetingi (francosko Capétiens) so vladarska rodbina, ki je vladala Franciji od leta 987 do leta 1328.
Novo!!: Languedoc in Kapetingi · Poglej več »
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Novo!!: Languedoc in Karolingi · Poglej več »
Kordovski emirat
Kordovski emirat (arabsko إمارة قرطبة, DIN Imārah Qurṭuba, špansko Emirato de Córdoba) je bil od leta 756 do 929 neodvisen emirat na Iberskem polotoku s prestolnico v Córdobi.
Novo!!: Languedoc in Kordovski emirat · Poglej več »
Koruza
Korúza (znanstveno ime Zea mays) je enoletna žitarica, izvira iz Amerike, s perujskega višavja v Andih, ki je nastala iz naravno rastoče divje koruze.
Novo!!: Languedoc in Koruza · Poglej več »
Languedoc-Roussillon
Languedoc-Roussillon (okcitansko Lengadòc-Rosselhon, katalonsko Llenguadoc-Rosselló) je bila regija na jugu Francije.
Novo!!: Languedoc in Languedoc-Roussillon · Poglej več »
Loara
Loara (Léger) je najdaljša reka v Franciji in 171.
Novo!!: Languedoc in Loara · Poglej več »
Lot (departma)
Lot (oznaka 46) je francoski departma, imenovan po reki Lot, ki teče skozenj.
Novo!!: Languedoc in Lot (departma) · Poglej več »
Lot-et-Garonne
Lot-et-Garonne (okcitansko Òlt e Garona, oznaka 47) je francoski departma, imenovan po rekah Lot in Garoni, ki tečeta skozenj.
Novo!!: Languedoc in Lot-et-Garonne · Poglej več »
Lozère (departma)
Lozère (oznaka 48) je francoski departma, imenovan po gorskem masivu Lozère.
Novo!!: Languedoc in Lozère (departma) · Poglej več »
Ludvik XIV. Francoski
Ludvik XIV., francoski kralj, * 5. september 1638, Saint-Germain-en-Laye, † 1. september 1715, Versailles.
Novo!!: Languedoc in Ludvik XIV. Francoski · Poglej več »
Montpellier
Montpellier (francosko:; okcitansko Montpelhièr) je mesto ob južni obali Francije ob Sredozemskem morju.
Novo!!: Languedoc in Montpellier · Poglej več »
Narbonne
Narbonne (okcitansko, pa tudi katalonsko in špansko: Narbona) je zgodovinsko mesto in občina v južni francoski regiji Okcitanija, podprefektura departmaja Aude.
Novo!!: Languedoc in Narbonne · Poglej več »
Narbonska Galija
Rokavskega preliva razlikuje od antičnega Narbonska Galija (latinsko: Gallia Narbonensis), rimska provinca na ozemlju sedanjih francoskih pokrajin Languedoc in Provansa v južni Franciji.
Novo!!: Languedoc in Narbonska Galija · Poglej več »
Nîmes
Nîmes (antična rimska Colonia Nemausus, oksitansko Nimes, latinsko Nemausus) je prefektura departmaja Gard v regiji Oksitanija v južni Franciji.
Novo!!: Languedoc in Nîmes · Poglej več »
Okcitanščina
Katalonija |agency.
Novo!!: Languedoc in Okcitanščina · Poglej več »
Okcitanija
Okcitanija (francosko: Occitanie, okcitansko in katalonsko Occitània) je od 30.
Novo!!: Languedoc in Okcitanija · Poglej več »
Oljka
Oljka (znanstveno ime Olea) je rod dreves iz družine oljkovk ali njihov plod, imenovan tudi oliva.
Novo!!: Languedoc in Oljka · Poglej več »
Pšenica
Pšenica (znanstveno ime Triticum ssp.) je kulturna rastlina, ki zraste v višino do 1,5 m. Je ena najstarejših kulturnih rastlin na svetu.
Novo!!: Languedoc in Pšenica · Poglej več »
Pézenas
Pézenas (okcitansko Pesenàs) je naselje in občina v južnem francoskem departmaju Hérault regije Languedoc-Roussillon.
Novo!!: Languedoc in Pézenas · Poglej več »
Pipin Mali
Pipin Mali, tudi Pipin mlajši (francosko Pépin le Bref, Pépin III), majordom Nevstrije in Avstrazije, frankovski kralj (751–768), * 714, Jupille, sedanja Belgija, † 24. september 768, Saint-Denis, Francija.
Novo!!: Languedoc in Pipin Mali · Poglej več »
Provansa
Grb Provanse Provansa (okcitansko/provansalsko Provença/Prouvènço; italijansko Provenza) je geografska regija na jugovzhodu Francije ob Sredozemskem morju in meji na Italijo.
Novo!!: Languedoc in Provansa · Poglej več »
Pyrénées-Orientales
Pyrénées-Orientales (katalonsko Pirineus Orientals, okcitansko Pirenèus Orientals, oznaka 66) je francoski departma ob Sredozemskem morju in meji z Andoro in Španijo, imenovan po Pirenejih.
Novo!!: Languedoc in Pyrénées-Orientales · Poglej več »
Riž
Sajenje riža v Laosu Riž sta dve rastlinski vrsti iz družine Poaceae (trave), in sicer azijska Oryza sativa in afriška Oryza glaberrima, vendar se ime najpogosteje povezuje le s prvo.
Novo!!: Languedoc in Riž · Poglej več »
Rona
Rona, tudi Rodan (antična R(h)odanus, francosko Rhône, okcitansko Ròse, provansalsko Rôno, alemansko Rhône/Rotten) je ena glavnih evropskih rek.
Novo!!: Languedoc in Rona · Poglej več »
Rona - Alpe
Rona - Alpe je bila upravna regija Francije.
Novo!!: Languedoc in Rona - Alpe · Poglej več »
Rouergue
Grb province Rouergue Rouergue je nekdanja francoska provinca s središčem v Rodezu, na severu omejena z Auvergne, na vzhodu na Gévaudan, na jugu in jugozahodu na Languedoc, na zahodu pa na Quercy.
Novo!!: Languedoc in Rouergue · Poglej več »
Sadje
Sadje tržnici Sadje je naziv za človeku užitne plodove različnih dreves in grmov.
Novo!!: Languedoc in Sadje · Poglej več »
Sète
Sète (okcitansko Seta) je pristaniško mesto in občina v južnem francoskem departmaju Hérault regije Languedoc-Roussillon.
Novo!!: Languedoc in Sète · Poglej več »
Seveni
Seveni (francosko Cévennes, okcitansko Cevenas) so hribovje v južni Franciji, del Centralnega masiva.
Novo!!: Languedoc in Seveni · Poglej več »
Seznam francoskih provinc
Francosko kraljestvo je bilo vse do revolucije 4. marca 1790, porazdeljeno na province, ki so tedaj razpadle na novoustanovljene departmaje.
Novo!!: Languedoc in Seznam francoskih provinc · Poglej več »
Sveti sedež
Sveti sedež ali Sveta stòlica je sedež Rimske škofije in upravno središče papeževega delovanja.
Novo!!: Languedoc in Sveti sedež · Poglej več »
Tarn (departma)
Tarn (oznaka 81) je francoski departma, imenovan po reki Tarn, ki teče skozenj.
Novo!!: Languedoc in Tarn (departma) · Poglej več »
Tarn-et-Garonne
Tarn-et-Garonne (okcitansko Tarn e Garona, oznaka 82) je francoski departma, imenovan po rekah Tarn in Garoni, ki tečeta skozenj.
Novo!!: Languedoc in Tarn-et-Garonne · Poglej več »
Toulouški grofje
Grof Toulouški je bil vladar Toulousa med 8.
Novo!!: Languedoc in Toulouški grofje · Poglej več »
Toulouse
Toulouse Bazilika sv. Sernina, Toulous Stolnica sv. Štefana, Toulouse Pont Neuf na Garoni Toulouse (okcitansko Tolosa) je glavno mesto in občina južne francoske regije Oksitanije, departmaja Haute-Garonne (Zgornja Garona) in zgodovinsko glavno mesto province Languedoc.
Novo!!: Languedoc in Toulouse · Poglej več »
Vizigotsko kraljestvo
Vizigotsko kraljestvo (gotsko Gutþiuda Þiudinassus, Regnvm Visigothorvm je bilo od 5.-8. stoletja ena od germanskih nasledstvenih držav Zahodnega rimskega cesarstva na ozemlju sedanje jugozahodne Francije in na Iberskem polotoku. Nastalo je po naselitvi Vizigotov pod kraljem Valijom (vladal 415-418) v provinci Akvitaniji v jugozahodni Franciji in se z osvajanji postopoma razširilo na Iberski polotok. Kraljestvo je bilo de facto neodvisno od Vhodnega rimskega cesarstva, katerega poskusi, da bi ponovno osvojili Iberski polotok, so bili samo delno uspešni in kratkotrajni. Na začetku 6. stoletja so vizigotsko ozemlje v Galiji začeli osvajati Franki. Vizigoti so obdržali samo ozek obalni pas ob Sredozemskem morju (Septimanija) in Iberski polotok, na katerem so podjarmili Svebe in Baske. Etnične razlike med domorodnimi Hispano-romani in Vizigoti so v 6. stoletju začele izginjati. Gotski jezik je začel izgubljati svojo vlogo cerkvenega jezika in je po spreobrnitvi Vizigotov v katolištvo leta 589 popolnoma izginil. Z vizigotskim zakonikom Liber Iudiciorum, ki je bil dokončam leta 654, se je ukinila tradicionalno različna zakonodaja za Rimljane in Vizigote. Liber Iudiciorum je verjetno postal osnova za špansko zakonodajo srednjega veka. Leta 711 so večino Vizigotskega kraljestva osvojili islamski osvajalci iz severne Afrike. V krščanskih rokah je ostal samo ozek severni pas Iberskega polotoka. Na tem ozemlju je lokalni zemljiški gospod Pelagij (špansko Pelayo), ki je bil zelo verjetno gotskega porekla, ustanovil srednjeveško Asturijsko kraljestvo. Vizigoti in njihovi prvi kralji so bili arijanci in zato v sporu s katoliško cerkvijo. Po njihovem prestopu v nicejsko krščanstvo je cerkev preko Toledskih cerkvenih zborov dobila ogromen vpliv na posvetne zadeve.
Novo!!: Languedoc in Vizigotsko kraljestvo · Poglej več »
Zapornice Fonserannes
Zapornice Fonserannes (francosko: écluses de Fonserannes, les neuf écluses) so stopničaste zapornice na prekopu Canal du Midi v bližini Béziersa v Franciji.
Novo!!: Languedoc in Zapornice Fonserannes · Poglej več »
