Podobnosti med Kılıç Arslan I. in Obleganje Nikeje
Kılıç Arslan I. in Obleganje Nikeje še 12 stvari v skupni (v Unijapedija): Aleksej I. Komnen, Anatolija, Antiohija, Bizantinsko cesarstvo, Bohemond I. Antiohijski, Danišmendi, Križar, Peter Puščavnik, Prva križarska vojna, Seldžuki, Sultan, Sultanat Rum.
Aleksej I. Komnen
Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.
Aleksej I. Komnen in Kılıç Arslan I. · Aleksej I. Komnen in Obleganje Nikeje ·
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Anatolija in Kılıç Arslan I. · Anatolija in Obleganje Nikeje ·
Antiohija
Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.
Antiohija in Kılıç Arslan I. · Antiohija in Obleganje Nikeje ·
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Bizantinsko cesarstvo in Kılıç Arslan I. · Bizantinsko cesarstvo in Obleganje Nikeje ·
Bohemond I. Antiohijski
Bohemond I, tudi Bohemund, Boemund ali Boamund, normanski plemič, knez Taranta in Antiohije, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okoli 1054, San Marco Argentano, Italija - † 3. marec 1111, Canosa di Puglia, Italija.
Bohemond I. Antiohijski in Kılıç Arslan I. · Bohemond I. Antiohijski in Obleganje Nikeje ·
Danišmendi
obleganjem Nikeja Danišmendi so bili vladarska dinastija Oguških Turkov, ki je v 11. in 12. stoletju vladala v severnem in vzhodnem delu osrednje Anatolije.
Danišmendi in Kılıç Arslan I. · Danišmendi in Obleganje Nikeje ·
Križar
Krížarji ali božji vitezi so bili vojščaki, ki so na poziv papeža sodelovali v križarskih vojnah, da bi iz rok muslimanov osvobodili sveto mesto Jeruzalem.
Križar in Kılıç Arslan I. · Križar in Obleganje Nikeje ·
Peter Puščavnik
Pierre l'Ermite, Cucu Peter ali Mali Peter, francoski menih in pridigar, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okrog 1050, Amiens, Francija, † 8. julij 1115, Neufmoustier (Liège), Belgija.
Kılıç Arslan I. in Peter Puščavnik · Obleganje Nikeje in Peter Puščavnik ·
Prva križarska vojna
Prva krížarska vojna (1095–1099) je bil vojni pohod evropskih krščanskih sil, katerega namen je bil pomagati Bizantinskemu cesarstvu v boju proti seldžuškim Turkom ter iztrgati Jeruzalem in Sveto deželo iz rok muslimanov.
Kılıç Arslan I. in Prva križarska vojna · Obleganje Nikeje in Prva križarska vojna ·
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Kılıç Arslan I. in Seldžuki · Obleganje Nikeje in Seldžuki ·
Sultan
Sultan (arabsko سلطان) je islamski vladarski naslov.
Kılıç Arslan I. in Sultan · Obleganje Nikeje in Sultan ·
Sultanat Rum
Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas. Sultanat se je na svojem višku raztezal od Antalye in Alanye na sredozemski obali do Sinopa na obali Črnega morja, na vzhodu do jezera Van in na zahodu do Denizlija v zaledju Egejskega morja. Izraz Rum izhaja iz arabskega imena Rimskega oziroma Bizantinskega cesarstva. Seldžuki so svoj sultanat imenovali Rum, ker je nastal na ozemlju, ki so ga muslimanske vojske dolgo časa imele za rimsko oziroma bizantinsko. Sultanat je dosegel svoj višek v poznem 12. in zgodnjem 13. stoletju, ko so Seldžuki osvojili ključna bizantinska pristaniška mesta na sredozemski in črnomorski obali. V Anatoliji so z zgraditvijo mreže karavanaserajev pospeševali trgovanje z dobrinami od Irana in Srednje Azije do črnomorskih in sredozemskih pristanišč. Posebno tesne trgovske stike so imeli z Genovsko republiko, ki ae je začela razvijati v tistem času. Vedno bolj bogati sultanat je na vzhodu absorbiral druge turške države, ki so nastale po bitki pri Manzikertu leta 1071: Danišmende, Mengučekide, Saltukide in Ortokide. Seldžuški sultani so se uspešno upirali križarjem, ne pa tudi napreduječim Mongolom in leta 1243 so postali njihovi vazali. Država je kljub prizadevanjem, da se ohrani celovitost države, začela v drugi polovici 13. stoletja razpadati in je v prvem desetletju 14. stoletja popolnoma izginila. V zadnjih desetletjih obstoja je na ozemlju sultanata nastalo mnogo majhnih kneževin – bejlukov. Med njimi je začel prevladovati bejluk Osmana I., iz katerega se je kasneje razvilo Osmansko cesarstvo.
Kılıç Arslan I. in Sultanat Rum · Obleganje Nikeje in Sultanat Rum ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Kılıç Arslan I. in Obleganje Nikeje imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Kılıç Arslan I. in Obleganje Nikeje
Primerjava med Kılıç Arslan I. in Obleganje Nikeje
Kılıç Arslan I. 35 odnose, medtem ko je Obleganje Nikeje 37. Saj imajo skupno 12, indeks Jaccard je 16.67% = 12 / (35 + 37).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Kılıç Arslan I. in Obleganje Nikeje. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: