Hitreje kot brskalnik!
32 odnosi: Admiral, Ainu, Druga svetovna vojna, Gejzir, Hladna vojna, Hokaido, Japonska, Kamčatka, Kunašir, Napad na Pearl Harbor, Oblast, Ognjenik, Otočje, Otok, Podmornica, Potres, Prefektura, Prva svetovna vojna, Rusija, Rusko-japonska vojna, Sahalin, Sahalinska oblast, Samuraj, San Francisco, Sovjetska zveza, Tektonska plošča, Tihi ocean, Tundra, Vulkanski krater, Zavezniki druge svetovne vojne, 17. stoletje, 18. stoletje.
Admiral
SV Admiral je najvišji pomorski čin v Slovenski vojski in v večini vojnih mornaric, hkrati pa tudi stopnja v vojaški hierarhiji; v kopenski vojski je enak činu generala.
Novo!!: Kurilsko otočje in Admiral · Poglej več »
Ainu
Pripadniki ljudstva Ainu, fotografija iz leta 1904 Ljudstvo Ainú je staroselsko ljudstvo Japonske, ki se je ohranilo na severu otoka Honšu in na najsevernejšem japonskem otoku Hokaido ter na ruskih Kurilskih otokih, otoku Sahalin in na jugu polotoka Kamčatka.
Novo!!: Kurilsko otočje in Ainu · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Kurilsko otočje in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Gejzir
Gejzir Strokkur, Islandija Gejzír je termalni izvir na Zemljini površini, ki v presledkih bruha vrelo vodo in paro v zrak.
Novo!!: Kurilsko otočje in Gejzir · Poglej več »
Hladna vojna
Hladna vojna je oznaka za napeto politično stanje med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo z zavezniki obeh držav, Vzhodnim in Zahodnim blokom, ki se je začelo po koncu druge svetovne vojne.
Novo!!: Kurilsko otočje in Hladna vojna · Poglej več »
Hokaido
Hokaido (Hepburnovo prečrkovanje: Hokkaidō, japonsko: 北海道, ainujsko: Mosir, nekoč imenovan tudi Ezo, Jezo ali Jeso), je drugi največji japonski otok in njena največja prefektura.
Novo!!: Kurilsko otočje in Hokaido · Poglej več »
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
Novo!!: Kurilsko otočje in Japonska · Poglej več »
Kamčatka
Kamčatka je 1250 kilometrov dolg polotok na Ruskem Daljnem vzhodu.
Novo!!: Kurilsko otočje in Kamčatka · Poglej več »
Kunašir
Otok Kunašir (Ainu クナシㇼ, latinizirano Kunasir), ki morda pomeni Črni otok ali Travnati otok v jeziku ljudstva Ainu, je južni otok Kurilskega otočja.
Novo!!: Kurilsko otočje in Kunašir · Poglej več »
Napad na Pearl Harbor
Napad na Pearl Harbor je bil japonski letalski in pomorski napad na ameriško pomorsko oporišče Pearl Harbor na otoku Oahu na Havajih.
Novo!!: Kurilsko otočje in Napad na Pearl Harbor · Poglej več »
Oblast
Oblast je možnost in pravica do ukazovanja drugim ljudem; je tudi oznaka za osebe ali organe, ki so nosilci te možnosti oziroma pravice.
Novo!!: Kurilsko otočje in Oblast · Poglej več »
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Novo!!: Kurilsko otočje in Ognjenik · Poglej več »
Otočje
Tuamotu Otočje ali arhipelag je skupina otokov enake geološke zgradbe ali nastanka.
Novo!!: Kurilsko otočje in Otočje · Poglej več »
Otok
Blejski otok Križni jami, Slovenija Mariborski otok, viden je most s kopnega Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.
Novo!!: Kurilsko otočje in Otok · Poglej več »
Podmornica
Avstralska podmornica ''HMAS Rankin'' Podmornica je vsako pomorsko plovilo, ki je zmožno plutja pod in na morski gladini; po navadi plujejo pod morsko gladino, od tu tudi ime (podmornica -> pod + mor(je) + nica).
Novo!!: Kurilsko otočje in Podmornica · Poglej več »
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Novo!!: Kurilsko otočje in Potres · Poglej več »
Prefektura
Prefektura (iz latinščine Praefectura) je upravna jurisdikcija, ki jo tradicionalno vodi imenovani prefekt.
Novo!!: Kurilsko otočje in Prefektura · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Kurilsko otočje in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Novo!!: Kurilsko otočje in Rusija · Poglej več »
Rusko-japonska vojna
Rusko-japonska vojna je bil oboroženi spopad med Ruskim imperijem in Japonskim cesarstvom med letoma 1904 in 1905 zaradi nasprotujočih si imperialnih ambicij v Mandžuriji in Korejskem cesarstvu.
Novo!!: Kurilsko otočje in Rusko-japonska vojna · Poglej več »
Sahalin
Sahalin je velik otok v severozahodnem delu Tihega oceana, ki pripada Rusiji.
Novo!!: Kurilsko otočje in Sahalin · Poglej več »
Sahalinska oblast
Sahalinska oblast je oblast v Rusiji v Daljnovzhodnem federalnim okrožju.
Novo!!: Kurilsko otočje in Sahalinska oblast · Poglej več »
Samuraj
Japonski samuraj v oklepu, okrog 1860. Fotografija Felice Beato Samuraji so bili bojevniki iz višjih družbenih slojev srednjeveške in zgodnje moderne Japonske.
Novo!!: Kurilsko otočje in Samuraj · Poglej več »
San Francisco
Satelitski posnetek San Francisca in severnega dela okrožja San Mateo San Francisco (izvirno) je četrto največje mesto v Kaliforniji; hkrati je tudi okrožje.
Novo!!: Kurilsko otočje in San Francisco · Poglej več »
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Novo!!: Kurilsko otočje in Sovjetska zveza · Poglej več »
Tektonska plošča
Zemljevid sveta, na katerem so označene litosferske plošče in njihove meje, kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Tektonska plošča je del zemljine skorje (imenovane tudi litosfera).
Novo!!: Kurilsko otočje in Tektonska plošča · Poglej več »
Tihi ocean
Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.
Novo!!: Kurilsko otočje in Tihi ocean · Poglej več »
Tundra
Tundra v Sibiriji Tundra je brezdrevesna pokrajina, pokrita z mahovi in lišaji.
Novo!!: Kurilsko otočje in Tundra · Poglej več »
Vulkanski krater
ZDA) Vulkanski krater je odprtina, ki nastane ob izbruhu ognjenika.
Novo!!: Kurilsko otočje in Vulkanski krater · Poglej več »
Zavezniki druge svetovne vojne
Franklin Roosevelt in vodja Sovjetske zveze Josif Stalin. Zavezniki druge svetovne vojne so bili skupine držav, ki so med drugo svetovno vojno (1939–1945) sklenile zavezništvo zoper skupnega nasprotnika.
Novo!!: Kurilsko otočje in Zavezniki druge svetovne vojne · Poglej več »
17. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 14. stoletje | 15. stoletje | 16. stoletje | 17.
Novo!!: Kurilsko otočje in 17. stoletje · Poglej več »
18. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.
Novo!!: Kurilsko otočje in 18. stoletje · Poglej več »
Preusmerja sem:
Kuril, Kurilski otoki, Otoki Kuril.
