Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Kronologija prve svetovne vojne in Seznam zgodovinskih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Kronologija prve svetovne vojne in Seznam zgodovinskih vsebin

Kronologija prve svetovne vojne vs. Seznam zgodovinskih vsebin

Kronologija prve svetovne vojne zajema tudi dogodke, ki so se zgodili pred in po njej, ampak so neposredno povezani. Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.

Podobnosti med Kronologija prve svetovne vojne in Seznam zgodovinskih vsebin

Kronologija prve svetovne vojne in Seznam zgodovinskih vsebin še 24 stvari v skupni (v Unijapedija): Aneksija, Antanta, Avstrija, Avstro-Ogrska, Boljševiki, Brestlitovski mir, Centralne sile, Erich Ludendorff, Franc Ferdinand, General, Karel I. Habsburško-Lotarinški, Kronologija druge svetovne vojne, Nacionalizem, Nevtralnost, Okupacija, Predsednik, Prva svetovna vojna, Suverenost, Totalna vojna, Versajska mirovna pogodba, Viljem II. Nemški, Vojne reparacije, Weimar, Woodrow Wilson.

Aneksija

Aneksija (sestavljanka iz latinskega 'ad' in 'nexus', priključiti) je v mednarodnem pravu izraz za nasilno priključitev oz.

Aneksija in Kronologija prve svetovne vojne · Aneksija in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Antanta

Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Antanta (francosko: Entente cordiale oz. Srčna zveza) je politična zveza držav, ki sta jo vladi Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske ter Francije sklenili leta 1904.

Antanta in Kronologija prve svetovne vojne · Antanta in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.

Avstrija in Kronologija prve svetovne vojne · Avstrija in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.

Avstro-Ogrska in Kronologija prve svetovne vojne · Avstro-Ogrska in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Boljševiki

Boris Mihajlovič Kustodijev, ''Boljševik'', Olje na platnu, 1920, Državna galerija Tretjakova, Moskva Boljševíki so bili frakcija marksistične Ruske socialdemokratske delavske stranke, ki so prevzeli oblast v oktobrski revoluciji leta 1917.

Boljševiki in Kronologija prve svetovne vojne · Boljševiki in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Brestlitovski mir

Brestlitovski mir je bila separatna mirovna pogodba, ki so jo 3. marca 1918 podpisali predstavniki centralnih sil in delno priznane sovjetske Rusije v Brest-Litovsku (sedaj Brest, Belorusija).

Brestlitovski mir in Kronologija prve svetovne vojne · Brestlitovski mir in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Centralne sile

Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Centralne sile je poimenovanje za države, ki so se v prvi svetovni vojni borile proti antantnim silam.

Centralne sile in Kronologija prve svetovne vojne · Centralne sile in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Erich Ludendorff

Erich Friedrich Wilhelm Ludendorff, nemški general in politik * 9. april 1865, † 20. december 1937.

Erich Ludendorff in Kronologija prve svetovne vojne · Erich Ludendorff in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Franc Ferdinand

Nadvojvoda Franc Ferdinand, s polnim imenom Franz Ferdinand Carl Ludwig Joseph Maria Habsburški,, * 18. december 1863, Gradec, Avstrija, † 28. junij 1914, Sarajevo, Bosna in Hercegovina (tedaj Avstro-Ogrska).

Franc Ferdinand in Kronologija prve svetovne vojne · Franc Ferdinand in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

General

Generál (iz - splošen) je hkrati najvišja stopnja činov in vojaški čin v Slovenski vojski.

General in Kronologija prve svetovne vojne · General in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Karel I. Habsburško-Lotarinški

Karel I. Habsburško-Lotarinški (s polnim imenom Karl Franz Josef Ludwig Hubert Georg Maria von Habsburg-Lothringen), zadnji avstrijski cesar in ogrski kralj (kot Karel IV.), * 17. avgust 1887, Persenbeug, † 1. april 1922, Funchal, Madeira.

Karel I. Habsburško-Lotarinški in Kronologija prve svetovne vojne · Karel I. Habsburško-Lotarinški in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Kronologija druge svetovne vojne

Kronologija druge svetovne vojne zajema tudi dogodke, ki so se zgodili pred drugo svetovno vojno in po njej, a imajo z njo neposredno zvezo.

Kronologija druge svetovne vojne in Kronologija prve svetovne vojne · Kronologija druge svetovne vojne in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Nacionalizem

Nacionalizem je ideologija in gibanje, ki se zavzema za interese naroda z namenom pridobitja in ohranjanja suverenosti (samouprave) nad svojo domovino.

Kronologija prve svetovne vojne in Nacionalizem · Nacionalizem in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Nevtralnost

Nevtralnost je politični status države.

Kronologija prve svetovne vojne in Nevtralnost · Nevtralnost in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Okupacija

Okupácija ali zasédba je vojaško dejanje, v katerem sile ene države zasedejo oz.

Kronologija prve svetovne vojne in Okupacija · Okupacija in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Predsednik

Predsednik (etimološko iz latinskih korenov prae- »pred« + sedere »sedeti«; torej »tisti, ki sedi na čelu pred vsemi«) je navadno izvoljeni najvišji funkcionar kake države, ustanove ali organizacije.

Kronologija prve svetovne vojne in Predsednik · Predsednik in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Kronologija prve svetovne vojne in Prva svetovna vojna · Prva svetovna vojna in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Suverenost

Suverenost je izvirna oblast vladanja in ukazovanja (oblast, ki nad sabo nima nobene višje oblasti).

Kronologija prve svetovne vojne in Suverenost · Seznam zgodovinskih vsebin in Suverenost · Poglej več »

Totalna vojna

Totálna vôjna je vojna, v kateri so uporabljena vsa sredstva za dosego končnega cilja; v taki vojni ne veljajo pravila in v nevarnosti napada so tudi civilni cilji.

Kronologija prve svetovne vojne in Totalna vojna · Seznam zgodovinskih vsebin in Totalna vojna · Poglej več »

Versajska mirovna pogodba

''Vidoeposnetek podpisa Versajske pogodbe'' Versajska mirovna pogodba je ena od pogodb, s katerimi se je formalno končala prva svetovna vojna.

Kronologija prve svetovne vojne in Versajska mirovna pogodba · Seznam zgodovinskih vsebin in Versajska mirovna pogodba · Poglej več »

Viljem II. Nemški

Viljem II., zadnji nemški cesar in zadnji pruski kralj, na oblasti od 1888 do 1918, * 27. januar 1859, Berlin, Prusija † 4. junij 1941, Doorn, Nizozemska.

Kronologija prve svetovne vojne in Viljem II. Nemški · Seznam zgodovinskih vsebin in Viljem II. Nemški · Poglej več »

Vojne reparacije

Vojne reparacije (tudi vojna odškodnina) je odškodnina, ki jo po vojni plača ena stran drugi.

Kronologija prve svetovne vojne in Vojne reparacije · Seznam zgodovinskih vsebin in Vojne reparacije · Poglej več »

Weimar

Weimar je mesto v zvezni deželi Turingija v Nemčiji.

Kronologija prve svetovne vojne in Weimar · Seznam zgodovinskih vsebin in Weimar · Poglej več »

Woodrow Wilson

Thomas Woodrow Wilson, ameriški politik in 28.

Kronologija prve svetovne vojne in Woodrow Wilson · Seznam zgodovinskih vsebin in Woodrow Wilson · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Kronologija prve svetovne vojne in Seznam zgodovinskih vsebin

Kronologija prve svetovne vojne 154 odnose, medtem ko je Seznam zgodovinskih vsebin 1505. Saj imajo skupno 24, indeks Jaccard je 1.45% = 24 / (154 + 1505).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Kronologija prve svetovne vojne in Seznam zgodovinskih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: