Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Krona kralja Zvonimira in Papež Gregor VII.

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Krona kralja Zvonimira in Papež Gregor VII.

Krona kralja Zvonimira vs. Papež Gregor VII.

Krona kralja Zvonimira, znana tudi kot Tomislavova krona ali Starohrvaška krona je krona, ki jo leta 1076 hrvaškemu kralju Dimitriju Zvonimiru podaril papeški legat. Gregor VII. (Gregorius VII, papež Rimskokatoliške cerkve, benediktinski redovnik in svetnik; * 1020 ali 1025 Soana (Grofija Aldobrandeschi, danes Sovana, Italija), † 25. maj 1085 Salerno (Sicilsko kraljestvo, danes Italija).

Podobnosti med Krona kralja Zvonimira in Papež Gregor VII.

Krona kralja Zvonimira in Papež Gregor VII. še 7 stvari v skupni (v Unijapedija): Bizantinsko cesarstvo, Dalmacija, Henrik IV. Nemški, Latinščina, Papež Gregor VII., Solin, Split.

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Bizantinsko cesarstvo in Krona kralja Zvonimira · Bizantinsko cesarstvo in Papež Gregor VII. · Poglej več »

Dalmacija

Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.

Dalmacija in Krona kralja Zvonimira · Dalmacija in Papež Gregor VII. · Poglej več »

Henrik IV. Nemški

Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso. Rimsko-nemški kralj je postal šestleten. Posvetno in cerkveno plemstvo je znalo njegovo mladoletnost dobro izkoristiti v svoj prid. Takoj ko je petnajstleten zavladal samostojno, je skušal Henrik kraljevemu položaju, nekoliko nespretno in z opiranjem na nižje plemstvo, povrniti nekdanji ugled. Pri tem se mu je uprlo saško plemstvo. Henriku je uspelo zadušiti saški upor, a se je takoj za tem zapletel v spor s papežem Gregorjem VII., ki je Henrika izobčil. Izobčenje je dalo legitimnost nameri najvplivnejših nemških knezov, da kralja odstavijo. Da bi se temu izognil, se je osebno ponižal in šel prosit papeža v Canosso za odpuščanje, ki ga je tudi dobil (januarja 1077). Kljub temu so nemški knezi izvolili protikralja, Rudolfa Švabskega. Kralj in protikralj sta se nekaj let bojevala brez odločitve. Gregor VII. je Henrika ponovno izobčil. Leta 1080 pa je prišlo do odločitve: protikralj je v boju padel, Henrik pa je z vojaškim pohodom v Italijo pregnal Gregorja VII. iz Rima, postavil za protipapeža Klemena III. in se pustil od njega kronati za cesarja. Leta 1087 je dobil Henrik še močnejšega nasprotnika, diplomatsko spretnega papeža Urbana II., ki je z novim elanom nadaljeval Gregorjev boj. Proti njemu Henrik z vojsko, ki jo je ponovno pripeljal v Italijo, ni uspel. Nasprotno, papež je s pozivom na križarsko vojno pridobil večji del evropskega plemstva. Na svojo stran je pridobil tudi Henrikovega sina Konrada, ki ga je malo pred tem dal oče kronati za nemškega kralja. Henrik se tako niti ni mogel vrniti domov, dokler leta 1087 močni Welfi, gospodarji Bavarske, razočarani nad sodelovanjem s papežem, niso prestopili nazaj na Henrikovo stran; Henriku so odprli alpske prelaze in lahko se je vrnil v Nemčijo. V Nemčiji je polagoma spet uveljavil svojo oblast, odstavil Konrada in za svojega naslednika določil drugega sina, Henrika V. Leta 1099 je umrl papež Urban II. in leto za njim tudi protipapež. Cerkvenega razkola ni bilo več in Henrik je iskal pot do sprave. Vendar Urbanov naslednik, papež Pashal II., za to ni imel posluha. Avtoriteta izobčenega kralja je vse boj kopnela tudi v Nemčiji. Leta 1104 ga je izdal še drugi sin, Henrik V., in stopil na čelo bavarskih upornikov. S prevaro je prijel očeta in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu.

Henrik IV. Nemški in Krona kralja Zvonimira · Henrik IV. Nemški in Papež Gregor VII. · Poglej več »

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Krona kralja Zvonimira in Latinščina · Latinščina in Papež Gregor VII. · Poglej več »

Papež Gregor VII.

Gregor VII. (Gregorius VII, papež Rimskokatoliške cerkve, benediktinski redovnik in svetnik; * 1020 ali 1025 Soana (Grofija Aldobrandeschi, danes Sovana, Italija), † 25. maj 1085 Salerno (Sicilsko kraljestvo, danes Italija).

Krona kralja Zvonimira in Papež Gregor VII. · Papež Gregor VII. in Papež Gregor VII. · Poglej več »

Solin

Solin (antična Salona) je industrijsko mesto (upravnoteritorialna enota Grad Solin s 25.000 prebivalci, samo mesto Solin 21.000 po popisu 2021) na periferiji Splita v Splitsko-dalmatinski županiji na Hrvaškem.

Krona kralja Zvonimira in Solin · Papež Gregor VII. in Solin · Poglej več »

Split

Split (italijansko Spalato, latinsko Spalatum, grško Aspalathos), pogosto imenovan tudi Mesto pod Marjanom (hrvaško: Grad pod Marjanom) je največje in najpomembnejše mesto v Dalmaciji in z dobrimi 160.000 prebivalci (občina po podatkih popisa 2021, samo mesto-naselje okoli 150.000; 1991 še skoraj 200.000) drugo največje mesto na Hrvaškem ter glavno mesto Splitsko-dalmatinske županije, kakor tudi sedež rimskokatoliške Splitsko-makarske nadškofije in metropolije ter od 1974 tudi Univerze v Splitu.

Krona kralja Zvonimira in Split · Papež Gregor VII. in Split · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Krona kralja Zvonimira in Papež Gregor VII.

Krona kralja Zvonimira 51 odnose, medtem ko je Papež Gregor VII. 88. Saj imajo skupno 7, indeks Jaccard je 5.04% = 7 / (51 + 88).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Krona kralja Zvonimira in Papež Gregor VII.. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: