Podobnosti med Križarski pohod na Varno in Srbska despotija
Križarski pohod na Varno in Srbska despotija še 20 stvari v skupni (v Unijapedija): Đurađ Branković, Balkan, Beneška republika, Beograd, Bizantinsko cesarstvo, Donava, János Hunyadi, Konstantinopel, Ladislav Posmrtni, Mehmed II. Osvajalec, Murat II., Niš, Ogrska, Osmansko cesarstvo, Sigismund Luksemburški, Smederevo, Sofija, Szegedski mirovni sporazum, Veliki vezir, Vlaška.
Đurađ Branković
Đurađ Branković (srbsko Ђурађ Бранковић, madžarsko Brankovics György) je bil od leta 1423 do 1456 srbski despot in baron Ogrskega kraljestva, * 1377, verjetno Priština, † 24. december 1456, Smederevo.
Križarski pohod na Varno in Đurađ Branković · Srbska despotija in Đurađ Branković ·
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Balkan in Križarski pohod na Varno · Balkan in Srbska despotija ·
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Beneška republika in Križarski pohod na Varno · Beneška republika in Srbska despotija ·
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Beograd in Križarski pohod na Varno · Beograd in Srbska despotija ·
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Bizantinsko cesarstvo in Križarski pohod na Varno · Bizantinsko cesarstvo in Srbska despotija ·
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Donava in Križarski pohod na Varno · Donava in Srbska despotija ·
János Hunyadi
János Hunyadi (v slovenščini tudi Ivan Hunyadi, madžarsko Hunyadi János, nemško Johann Hunyadi, romunsko Iancu ali Ioan (Corvinus) de Hunedoara, srbsko Јанко Сибињанин/Janko Sibinjanin, srednjeveško latinsko Ioannes Corvinus), * okoli 1387, grad Hunyad/Hunedoara, † 11. avgust 1456, Zemun / Zimonyi). János Hunyadi je bil transilvanski plemič, izvrsten vojskovodja, eden od najpomembnejših osebnosti 15. stoletja. Bil je oče Matije Korvina in Ladislava Hunyadija znanega bojevnika proti Turkom in morilca zadnjega Celjskega grofa Ulrika II. Leta 1437 je vodil vojaško odpravo proti husitom na Češkem, za kar je bil nagrajen z imenovanjem za bana Severina. Od leta 1441 je bil transilvanski vojvoda, temišvarski župan in beograjski poveljnik (kapitan). Med letoma 1446 in 1452 je bil ogrski palatin.
János Hunyadi in Križarski pohod na Varno · János Hunyadi in Srbska despotija ·
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Konstantinopel in Križarski pohod na Varno · Konstantinopel in Srbska despotija ·
Ladislav Posmrtni
Ladislav (imenovan Posmrtni), avstrijski vojvoda, češki in ogrski kralj, * 22. februar 1440, Komárno; † 23. november 1457, Praga.
Križarski pohod na Varno in Ladislav Posmrtni · Ladislav Posmrtni in Srbska despotija ·
Mehmed II. Osvajalec
Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.
Križarski pohod na Varno in Mehmed II. Osvajalec · Mehmed II. Osvajalec in Srbska despotija ·
Murat II.
Murat II. (osmansko turško مراد ثاني - Murâd-ı sânî, turško İkinci Murat), sultan Osmanskega cesarstva od leta 1421 do 1451, razen od leta 1444 do 1446, * junij 1404, Amasya, severna Anatolija, † 3. februarja 1451, Edirne, Osmansko cesarstvo.
Križarski pohod na Varno in Murat II. · Murat II. in Srbska despotija ·
Niš
Niš (srbsko Ниш) je z okoli 250.000 prebivalci (samo mesto okoli 200.000) tretje največje mesto v Srbiji za Beogradom in Novim Sadom.
Križarski pohod na Varno in Niš · Niš in Srbska despotija ·
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Križarski pohod na Varno in Ogrska · Ogrska in Srbska despotija ·
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Križarski pohod na Varno in Osmansko cesarstvo · Osmansko cesarstvo in Srbska despotija ·
Sigismund Luksemburški
Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.
Križarski pohod na Varno in Sigismund Luksemburški · Sigismund Luksemburški in Srbska despotija ·
Smederevo
Smederevo (srbsko Смедерево, Smederevo, Sfenterom, Semendria, Semendria, Szendrő, Semendire) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Podonavskega upravnega okraja.
Križarski pohod na Varno in Smederevo · Smederevo in Srbska despotija ·
Sofija
Sofija (bolgarsko София) je glavno mesto Bolgarije, v jugovzhodni Evropi na Balkanskem polotoku, ki ima okoli 1,3 milijona prebivalcev.
Križarski pohod na Varno in Sofija · Sofija in Srbska despotija ·
Szegedski mirovni sporazum
Edirnski in Szegedski mirovni sporazum sta bila dve polovici mirovnega sporazuma med osmanskim sultanom Muratom II., ogrskim kraljem Vladislavom III. Poljskim in srbskim despotom Đurađem Brankovićem.
Križarski pohod na Varno in Szegedski mirovni sporazum · Srbska despotija in Szegedski mirovni sporazum ·
Veliki vezir
Pečat velikega vezirja Veliki vezir (osmansko turško: صدر اعظم ali وزیر اعظم, Vezir-i Azam ali Sadr-ı Azam, turško: Sadrazam, iz perzijskega وزير, wazir – tisti, ki nosi breme, pomočnik) je bil najuglednejši minister sultana Osmanskega cesarstva z absolutnim polnomočjem, ki ga je načeloma lahko razrešil samo sultan.
Križarski pohod na Varno in Veliki vezir · Srbska despotija in Veliki vezir ·
Vlaška
Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.
Križarski pohod na Varno in Vlaška · Srbska despotija in Vlaška ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Križarski pohod na Varno in Srbska despotija imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Križarski pohod na Varno in Srbska despotija
Primerjava med Križarski pohod na Varno in Srbska despotija
Križarski pohod na Varno 51 odnose, medtem ko je Srbska despotija 76. Saj imajo skupno 20, indeks Jaccard je 15.75% = 20 / (51 + 76).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Križarski pohod na Varno in Srbska despotija. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: