Podobnosti med Križarke razreda Orlan in Ruska vojna mornarica
Križarke razreda Orlan in Ruska vojna mornarica še 21 stvari v skupni (v Unijapedija): Druga svetovna vojna, Fregata, Križarke razreda Atlant, Letalonosilka, Letalonosilke razreda Admiral Kuznjecov, Morska milja, Nikolaj Gerasimovič Kuznecov, P-800 Oniks, Peter Veliki, Protiladijska raketa, Prva svetovna vojna, Raketna križarka, Rušilci razreda Fregat, Sankt Peterburg, Severna flota, Sovjetska vojna mornarica, Vojna mornarica Združenih držav Amerike, Vojne ladje, Zračna obramba, 3M-22 Cirkon, 3M-54 Kalibr.
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Druga svetovna vojna in Križarke razreda Orlan · Druga svetovna vojna in Ruska vojna mornarica ·
Fregata
Ameriška sodobna fregata USS ''Elrod'' Fregáta je tip vojne ladje za opravljanje različnih nalog.
Fregata in Križarke razreda Orlan · Fregata in Ruska vojna mornarica ·
Križarke razreda Atlant
Razred Atlant (Projekt 1164 Atlant – Atlant) je razred treh raketnih križark Sovjetske in Ruske vojne mornarice.
Križarke razreda Atlant in Križarke razreda Orlan · Križarke razreda Atlant in Ruska vojna mornarica ·
Letalonosilka
Ameriška letalonosilka Gerald R. Ford (CVN-78), trenutno največja in najmodernejša letalonosilka na svetu Letalonosilka je vrsta vojne ladje, ki služi kot plavajoča letalska baza.
Križarke razreda Orlan in Letalonosilka · Letalonosilka in Ruska vojna mornarica ·
Letalonosilke razreda Admiral Kuznjecov
Razred Admiral Kuznjecov (Projekt 1143.5) je razred treh letalonosilk Sovjetske, Ruske in Kitajske vojne mornarice.
Križarke razreda Orlan in Letalonosilke razreda Admiral Kuznjecov · Letalonosilke razreda Admiral Kuznjecov in Ruska vojna mornarica ·
Morska milja
(Médnarodna) mòrska ali návtična mílja je enota za merjenje dolžine.
Križarke razreda Orlan in Morska milja · Morska milja in Ruska vojna mornarica ·
Nikolaj Gerasimovič Kuznecov
Nikolaj Gerasimovič Kuzn(j)ecov (rusko Никола́й Гера́симович Кузнецо́в), * 24. julij 1904, † 6. december 1974.
Križarke razreda Orlan in Nikolaj Gerasimovič Kuznecov · Nikolaj Gerasimovič Kuznecov in Ruska vojna mornarica ·
P-800 Oniks
P-800 Oniks (– oniks) je protiladijska raketa Ruske vojne mornarice.
Križarke razreda Orlan in P-800 Oniks · P-800 Oniks in Ruska vojna mornarica ·
Peter Veliki
Peter I. Veliki (tudi Peter I. Aleksejevič), ruski car, * 9. junij (30. maj, ruski koledar) 1672,.
Križarke razreda Orlan in Peter Veliki · Peter Veliki in Ruska vojna mornarica ·
Protiladijska raketa
Protiladijska raketa je vodeno orožje, ki se uporablja za uničevanje ladij ali drugih površinskih plovil.
Križarke razreda Orlan in Protiladijska raketa · Protiladijska raketa in Ruska vojna mornarica ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Križarke razreda Orlan in Prva svetovna vojna · Prva svetovna vojna in Ruska vojna mornarica ·
Raketna križarka
Raketna križarka Маршал Устинов Raketna križarka je sodobna križarka, katere glavno oborožitev predstavljajo raketni sistemi.
Križarke razreda Orlan in Raketna križarka · Raketna križarka in Ruska vojna mornarica ·
Rušilci razreda Fregat
Razred Fregat (Projekt 1155 Fregat – fregata) je razred protipodmorniških raketnih rušilcev Sovjetske in Ruske vojne mornarice.
Križarke razreda Orlan in Rušilci razreda Fregat · Rušilci razreda Fregat in Ruska vojna mornarica ·
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Križarke razreda Orlan in Sankt Peterburg · Ruska vojna mornarica in Sankt Peterburg ·
Severna flota
Severna flota (Severnij flot) je flota Ruske vojne mornarice na Arktiki.
Križarke razreda Orlan in Severna flota · Ruska vojna mornarica in Severna flota ·
Sovjetska vojna mornarica
Sovjetska vojna mornarica (Vojenno-morskoj flot SSSR (VMF)) je bila pomorska veja Sovjetskih oboroženih sil.
Križarke razreda Orlan in Sovjetska vojna mornarica · Ruska vojna mornarica in Sovjetska vojna mornarica ·
Vojna mornarica Združenih držav Amerike
--> | anniversaries.
Križarke razreda Orlan in Vojna mornarica Združenih držav Amerike · Ruska vojna mornarica in Vojna mornarica Združenih držav Amerike ·
Vojne ladje
Bojna skupina različnih vojnih ladij Vojne ladje so vojaške ladje, ki so oborožene, namenjene pomorskemu bojevanju.
Križarke razreda Orlan in Vojne ladje · Ruska vojna mornarica in Vojne ladje ·
Zračna obramba
Zračna obramba je sistem opazovalnic, radarjev, radarskih postaj, raketnih protiletalskih sistemov, topniških in strojničnih protiletalskih orožij, katerih namen je preprečiti oziroma onesposobiti sovražnikove letalske sile v lastnem zračnem prostoru.
Križarke razreda Orlan in Zračna obramba · Ruska vojna mornarica in Zračna obramba ·
3M-22 Cirkon
3M-22 Cirkon (– cirkon) je hiperzvočna protiladijska manevrirna raketa v razvoju za Rusko vojno mornarico.
3M-22 Cirkon in Križarke razreda Orlan · 3M-22 Cirkon in Ruska vojna mornarica ·
3M-54 Kalibr
3M-54 Kalibr je skupina protiladijskih, protipodmorniških in protikopenskih manevrirnih raket Ruske vojne mornarice.
3M-54 Kalibr in Križarke razreda Orlan · 3M-54 Kalibr in Ruska vojna mornarica ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Križarke razreda Orlan in Ruska vojna mornarica imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Križarke razreda Orlan in Ruska vojna mornarica
Primerjava med Križarke razreda Orlan in Ruska vojna mornarica
Križarke razreda Orlan 61 odnose, medtem ko je Ruska vojna mornarica 171. Saj imajo skupno 21, indeks Jaccard je 9.05% = 21 / (61 + 171).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Križarke razreda Orlan in Ruska vojna mornarica. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: