Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Kristijan I. Danski in Kristijan IV. Danski
Kristijan I. Danski in Kristijan IV. Danski še 17 stvari v skupni (v Unijapedija): Øresund, Baltsko morje, Bremen, Finska, Gotland, Hamburg, Hansa, Ivan Danski, Jutlandija, Kalmar, København, Lübeck, Republika Nizozemska, Roskildska stolnica, Seznam danskih monarhov, Seznam norveških kraljev, Sveto rimsko cesarstvo.
Øresund
Øresund, Veliki Belt in Mali Belt Øresund Øresund; Öresund), je morski preliv, ki tvori dansko-švedsko mejo med danskim otokom Zelandijo (Sjælland) in švedsko pokrajino Skanijo (Skåne). Preliv je dolg 118 kilometrov; njegova širina se spreminja od 4 kilometrov do 28 kilometrov. Na najožji točki med Helsingørjem na Danskem in Helsingborgom na Švedskem je širok 4 kilometre. Øresund je skupaj s prelivoma Veliki Belt (Storebælt) in Mali Belt (Lillebælt) in Kielskim prekopom ena od štirih plovnih poti, ki povezujejo Baltsko morje z Atlantskim oceanom preko Kattegata, Skagerraka in Severnega morja; zaradi tega je ena najbolj obremenjenih vodnih poti na svetu. 1. julija 2000 sta danska kraljica Margareta II. in švedski kralj Karl XVI. Gustav predala v promet Øresundski most, ki povezuje København in Malmö, dvonacionalno metropolitansko območje s skoraj 4 milijoni prebivalcev. Øresund je geološko mlada ožina, ki je nastala pred 8500–8000 leti kot posledica dviga morske gladine. Prej je bilo jezero Ancylus, sladkovodno telo v Baltskem bazenu, povezano z morjem izključno prek Velikega Belta. Vdor slane vode preko Øresunda je zaznamoval začetek modernega Baltskega morja kot telesa slane vode.
Øresund in Kristijan I. Danski · Øresund in Kristijan IV. Danski ·
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Baltsko morje in Kristijan I. Danski · Baltsko morje in Kristijan IV. Danski ·
Bremen
Bremen je mesto v severozahodni Nemčiji in upravno središče najmanjše nemške zvezne dežele - Bremen (404 km²).
Bremen in Kristijan I. Danski · Bremen in Kristijan IV. Danski ·
Finska
Republika Finska (finsko: Suomi, švedsko: Finland) je obmorska Nordijska država, ki na jugozahodu meji na Baltsko morje, na jugovzhodu na Finski zaliv, na zahodu na Botniški zaliv.
Finska in Kristijan I. Danski · Finska in Kristijan IV. Danski ·
Gotland
Gotland je province in občina na Švedskem in je tudi največji otok Baltskega morja.
Gotland in Kristijan I. Danski · Gotland in Kristijan IV. Danski ·
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah. Je ena od 16 nemških zveznih dežel, ki jo obkrožata deželi Schleswig-Holstein na severu in Spodnja Saška na jugu in je največje mesto Severne Nemčije. V mestni metropolitanski regiji živi več kot pet milijonov ljudi. Hamburg leži ob reki Labi in dveh njenih pritokih, reki Alster, ki tvori dve veliki jezeri v mestu in reki Bille. Je tretje največje nemško govoreče mesto po Berlinu in Dunaju. Uradno ime odraža hamburško zgodovino kot člana srednjeveške Hanseatske lige in svobodnega cesarskega mesta Svetega rimskega cesarstva. Pred združitvijo Nemčije leta 1871 je bil povsem suverena mestna država, pred letom 1919 pa je bila ustanovljena civilna republika, ki jo je ustavno vodil razred dednih velikih meščanov ali Hanseati. Med nesrečami, kot so Veliki požar v Hamburgu, poplave v Severnem morju iz leta 1962 in vojaški spopadi, vključno z bombardiranjem v drugi svetovni vojni, se je mesto po vsaki katastrofi uspelo dvigniti in postati bogatejše. Hamburg je tretje največje pristanišče v Evropi. Glavna regionalna radiodifuzna hiša NDR, tiskarna in založba Gruner + Jahr ter časopisi Der Spiegel in Die Zeit imajo sedež v mestu. Hamburg je sedež najstarejše berlinske borze in najstarejše trgovske banka na svetu, Berenberg Bank. Medijska, komercialna, logistična in industrijska podjetja s pomembnimi lokacijami v mestu so multinacionalke Airbus, Blohm + Voss, Aurubis, Beiersdorf in Unilever. Mesto gosti specialiste iz svetovne ekonomije in mednarodnega prava, vključno s konzularnimi in diplomatskimi predstavništvi Mednarodnega sodišča za pomorsko pravo, Fundacije EU-LAC in Unescovega inštituta za vseživljenjsko učenje, mednarodne politične konference in srečanja, kot je Evropa—Kitajska in G20. Nekdanji nemški kancler Helmut Schmidt, ki je vodil vlado osem let in Angela Merkel, nemška kanclerka od leta 2005, prihajata iz Hamburga. Mesto privablja številne tuje in domače turiste. V letu 2016 se je uvrščalo na 18. mesto na svetu. Speicherstadt in Kontorhausviertel sta bila leta 2015 uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Hamburg je glavno evropsko znanstveno, raziskovalno in izobraževalno središče z več univerzami in inštituti. Med najpomembnejšimi kulturnimi prizorišči sta koncertna dvorana Elbphilharmonie in Laeiszhalle. Ustvaril je gibanja, kot je Hamburger Schule in utrl pot za skupine, vključno z The Beatles. Hamburg je znan tudi po več gledališčih in različnih glasbenih oddajah. St. Paulijev Reeperbahn sodi med najbolj znana evropska zabaviščna območja.
Hamburg in Kristijan I. Danski · Hamburg in Kristijan IV. Danski ·
Hansa
''Carta Marina'' iz dobe Hanse (1539) je prvi znan prikaz nordijskih držav na zemljevidu Hanzeatska zveza ali Hansa (srednja nizka nemščina: Hanse, Düdesche Hanse, Hansa; standardna nemščina Deutsche Hanse, nizozemsko Hanze, latinsko Hansa Teutonica) je bila trgovska in obrambna konfederacija trgovskih cehov in trgovskih mest v severozahodni in srednji Evropi.
Hansa in Kristijan I. Danski · Hansa in Kristijan IV. Danski ·
Ivan Danski
| name.
Ivan Danski in Kristijan I. Danski · Ivan Danski in Kristijan IV. Danski ·
Jutlandija
Jutlandija (Jylland; Jütland), zgodovinsko tudi Kimbrijski polotok (Cimbricus Chersonesus; Den Kimbriske Halvø ali Den Jyske Halvø; Kimbrische Halbinsel), je polotok v Severni Evropi, ki leži med Severnim in Baltskim morjem ter sega od Severne Nemčije proti Skandinavskemu polotoku na severu, od katerega ga ločita preliva Skagerrak in Kattegat.
Jutlandija in Kristijan I. Danski · Jutlandija in Kristijan IV. Danski ·
Kalmar
Kalmar je mesto ob Baltiku na jugovzhodnem Švedskem.
Kalmar in Kristijan I. Danski · Kalmar in Kristijan IV. Danski ·
København
København (København) (v starejših pravopisih tudi Köbenhavn ali Kopenhagen, zastarela iz češčine sposojena ustreznica je Kodanj) je glavno in najbolj naseljeno mesto Danske, s približno 1,4 milijona prebivalcev v mestnem območju in več kot 2 milijona v širšem metropolitanskem območju Københavna.
København in Kristijan I. Danski · København in Kristijan IV. Danski ·
Lübeck
Lübeck (dansko Lybæk; uradno poim. Hanzeatsko mesto Lübeck) je drugo največje mesto v severnonemški zvezni deželi Schleswig-Holstein, univerzitetno mesto in eno večjih nemških pristanišč.
Kristijan I. Danski in Lübeck · Kristijan IV. Danski in Lübeck ·
Republika Nizozemska
Republika sedmih združenih provinc (nizozemsko: Republiek der Zeven Verenigde Provinciën) ali Združene Nizozemske (Verenigde Nederlanden) ali na kratko Republika Nizozemska je zveza formalno suverenih provinc, ki niso hotele imeti nad seboj oblasti monarha in so svoje možnosti videle v svobodnem razvoju trgovine, pomorstva, podjetništva in kmetijstva.
Kristijan I. Danski in Republika Nizozemska · Kristijan IV. Danski in Republika Nizozemska ·
Roskildska stolnica
Roskildska stolnica (Roskilde Domkirke), v mestu Roskilde na otoku Zelandija (Sjælland) v vzhodni Danski, je stolnica luteranske Danske cerkve.
Kristijan I. Danski in Roskildska stolnica · Kristijan IV. Danski in Roskildska stolnica ·
Seznam danskih monarhov
To je seznam danski kraljev, torej seznam kraljev in kraljic, ki so vladali Danski, skupaj z regenti Kalmarske unije.
Kristijan I. Danski in Seznam danskih monarhov · Kristijan IV. Danski in Seznam danskih monarhov ·
Seznam norveških kraljev
To je seznam norveških kraljev in kraljic in oseb v liniji dednega nasledstva na norveški prestol.
Kristijan I. Danski in Seznam norveških kraljev · Kristijan IV. Danski in Seznam norveških kraljev ·
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Kristijan I. Danski in Sveto rimsko cesarstvo · Kristijan IV. Danski in Sveto rimsko cesarstvo ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Kristijan I. Danski in Kristijan IV. Danski imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Kristijan I. Danski in Kristijan IV. Danski
Primerjava med Kristijan I. Danski in Kristijan IV. Danski
Kristijan I. Danski 47 odnose, medtem ko je Kristijan IV. Danski 52. Saj imajo skupno 17, indeks Jaccard je 17.17% = 17 / (47 + 52).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Kristijan I. Danski in Kristijan IV. Danski. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
