Hitreje kot brskalnik!
129 odnosi: Andeški, Andrej Komac (zgodovinar), Arheološko območje Gobavica, Arnulf Koroški, Askvinci, Auerspergi, Avgust Dimitz, Škofja Loka, Šmarje - Sap, Štajerska (vojvodina), Babenberžani, Bela krajina, Bertold III. Andeški, Bitka na Moravskem polju, Bled, Bogo Grafenauer, Bohinj, Brseč, Cerknica, Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki, Dvorec Novi dvor, Eberhard II. Ebersberški, Ema Krška, Engelbert II. Spanheimski, Engelbert III. Spanheimski, Eppensteinci, Friderik II. Prepirljivi, Goriški grofje, Grad Šumberk, Grad Žužemberk, Grad Čušperk, Grad Goričane, Grad Gradac, Grad Gutenberg, Grad Hmeljnik, Grad Kamen, Grad Klevevž, Grad Kočevje, Grad Kolovec, Grad Kozjak, Grad Kozljak, Grad Kravjek, Grad Lihtenberk, Grad Limberk, Grad Lož, Grad Lupoglav, Grad Mehovo, Grad Metlika, Grad Mirna, Grad Mokronog, ..., Grad Ostri vrh, Grad Otočec, Grad Podvin, Grad Radeče, Grad Raka, Grad Ribnica, Grad Rožek, Grad Sicherstein, Grad Slepčjek, Grad Spodnji Čretež, Grad Stara Soteska, Grad stari Prežek, Grad Strmol, Grad Trebnje, Grad Turjak, Grad Višnja Gora, Grad Vinica, Črnomelj, Grb, Grofija, Grofje Ebersberški, Habsburžani, Henrik III. (Koroški), Henrik IV. Nemški, Istra, Kamniško-Savinjske Alpe, Kamnik, Karavanke, Kočevje, Kočevski Rog, Kokra, Koroška (vojvodina), Kostanjevica na Krki, Kranj, Krka, Krka, Avstrija (kraj), Litija, Ljubljana, Ljubljanska kotlina, Ljudmil Hauptmann, Majnhard IV. Goriški, Mali grad, Kamnik, Mejna grofija Istra, Mejni grof, Miha Kosi, Motnik, Nadškofija München in Freising, Oglej, Oglejski patriarhat, Ortenburžani, Ortneški grad, Otokar II. Přemysl, Planina, Postojna, Poppo I. Istrski, Poppo II. Weimar-Orlamünde, Radovljica, Reka, Rimsko-nemški kralj, Rudolf I. Habsburški, Salzburg, Sava, Savinjska marka, Slovenska marka, Spanheimi, Stari grad Polhov Gradec, Stari grad, Kamnik, Stari grad, Novo mesto, Sveto rimsko cesarstvo, Trojane, Turingija, Ulrik Ebersberški, Ulrik I. Weimar-Orlamünde, Ulrik II. Weimar-Orlamünde, Ulrik III. Spanheim, Uršulinski samostan Mekinje, Velike Lašče, Višnja Gora, Višnjegorski, Vojvodina, Vojvodina Avstrija. Razširi indeks (79 več) »
Andeški
Grb Andeških grofov Grb Andeških grofov Andeški, Andeško-Meranski, grofje Andeški, kasneje vojvode Meranski.
Novo!!: Kranjska krajina in Andeški · Poglej več »
Andrej Komac (zgodovinar)
Andrej Komac, slovenski zgodovinar, * 14. julij 1970, Kranj, † 17. julij 2003, Dugi otok (pri podvodnem ribolovu).
Novo!!: Kranjska krajina in Andrej Komac (zgodovinar) · Poglej več »
Arheološko območje Gobavica
Arheološko območje Gobavica se nahaja v zahodnem delu Mengša.
Novo!!: Kranjska krajina in Arheološko območje Gobavica · Poglej več »
Arnulf Koroški
Arnulf Koroški tudi Arnulf Karantanski koroški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * verjetno 850, Možberk, † 29. november ali 8. december 899.
Novo!!: Kranjska krajina in Arnulf Koroški · Poglej več »
Askvinci
Askvinci so bili pripadniki pomembne plemiške družine, ki je imela od srede 11.
Novo!!: Kranjska krajina in Askvinci · Poglej več »
Auerspergi
Auerspergi (tudi Turjačani oz. Turjaški) so bili plemiška rodbina na Slovenskem in ena izmed najbogatejših in najvplivnejših plemiških družin v Avstrijskem cesarstvu.
Novo!!: Kranjska krajina in Auerspergi · Poglej več »
Avgust Dimitz
Avgust Dimitz (dímie), slovenski pravnik in zgodovinar, * 16. avgust 1827, Ljubljana, † 10. december 1886, Ljubljana.
Novo!!: Kranjska krajina in Avgust Dimitz · Poglej več »
Škofja Loka
Škofja Loka (Bischoflack) je srednjeveško mesto jugozahodno od Kranja oziroma severozahodno od Ljubljane in Medvod, ki ima 11.740 prebivalcev (2022), urbana celota skupaj s povezanimi okoliškimi naselji pa skoraj 20.000 in je središče istoimenske občine.
Novo!!: Kranjska krajina in Škofja Loka · Poglej več »
Šmarje - Sap
Šmarje - Sap je naselje z več kot 1.600 prebivalci v Občini Grosuplje, blizu Škofljice in mesta Ljubljana.
Novo!!: Kranjska krajina in Šmarje - Sap · Poglej več »
Štajerska (vojvodina)
Vojvodski klobuk, pokrivalo štajerskih vojvod Štájerska, vojvodina Svetorimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.
Novo!!: Kranjska krajina in Štajerska (vojvodina) · Poglej več »
Babenberžani
samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.
Novo!!: Kranjska krajina in Babenberžani · Poglej več »
Bela krajina
Kolpo, v ozadju Gorjanci Bela krajina v Sloveniji Bela krajina je pokrajina v jugovzhodni Sloveniji.
Novo!!: Kranjska krajina in Bela krajina · Poglej več »
Bertold III. Andeški
Bertold III.
Novo!!: Kranjska krajina in Bertold III. Andeški · Poglej več »
Bitka na Moravskem polju
Bitka na Moravskem polju (tudi bitka pri Suhih Krutih) se je odvijala na dan Sv. Rufusa v popoldanskih urah 26. avgusta 1278 na desnem bregu reke Morave med vasicama Dürnkrut (češko: Suché Kruty) in Jedenspeigen v današnji Spodnji Avstriji, 30 km južno od češko-avstrijske meje.
Novo!!: Kranjska krajina in Bitka na Moravskem polju · Poglej več »
Bled
Bled (Veldes,Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 146. v starejših virih tudi Feldes) je mesto in turistično središče s približno 5.000 prebivalci in središče Občine Bled v Sloveniji.
Novo!!: Kranjska krajina in Bled · Poglej več »
Bogo Grafenauer
Bogo Grafenauer, slovenski zgodovinar, * 16. marec 1916, Ljubljana, † 12. maj 1995, Ljubljana.
Novo!!: Kranjska krajina in Bogo Grafenauer · Poglej več »
Bohinj
Bohinj je obče poimenovanje dela Gorenjske, ki geografsko obsega zgornjo in spodnjo Bohinjsko dolino, Nomenjsko dolino ter območje ob Bohinjskem jezeru na jugovzhodnem delu Julijskih Alp.
Novo!!: Kranjska krajina in Bohinj · Poglej več »
Brseč
Brseč (italijansko Borsezio) je mestece na vzhodni obali polotoka Istra in najzahodnejše izmed naselij Opatijske riviere, ki upravno spada pod občino Mošćenička Draga; le-ta pa spada pod Primorsko-goransko županijo.
Novo!!: Kranjska krajina in Brseč · Poglej več »
Cerknica
Cerknica je mesto s približno 4.000 prebivalci in središče istoimenske občine.
Novo!!: Kranjska krajina in Cerknica · Poglej več »
Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki
Samostan Kostanjevica na Krki, pri domačinih imenovan kar Grad Kostanjevica, sicer pa samostan Studenec svete Marije (latinsko Fons sanctae Mariae ali Fons beatae virginis Mariae), je bil zgrajen leta 1234 južno od naselja Kostanjevica na Krki.
Novo!!: Kranjska krajina in Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki · Poglej več »
Dvorec Novi dvor
Dvorec Novi dvor je lahko.
Novo!!: Kranjska krajina in Dvorec Novi dvor · Poglej več »
Eberhard II. Ebersberški
Eberhard II.
Novo!!: Kranjska krajina in Eberhard II. Ebersberški · Poglej več »
Ema Krška
Ema Krška ali tudi Hema Krška, koroška redovnica in svetnica, * okoli 980, † 27. junij 1045, Krka (danes Avstrija).
Novo!!: Kranjska krajina in Ema Krška · Poglej več »
Engelbert II. Spanheimski
Engelbert II.
Novo!!: Kranjska krajina in Engelbert II. Spanheimski · Poglej več »
Engelbert III. Spanheimski
Engelbert III.
Novo!!: Kranjska krajina in Engelbert III. Spanheimski · Poglej več »
Eppensteinci
Fevdna zastava (bojna zastava) Eppensteincev. Eppensteinci so bili srednjeveška plemiška družina, ki je dala nekaj vojvod Koroške in ki se šteje kot prva lokalna vojvodska družina.
Novo!!: Kranjska krajina in Eppensteinci · Poglej več »
Friderik II. Prepirljivi
Friderik II. (25. april 1211 – 15. junij 1246), znan kot Friderik Prepirljivec (Friedrich der Streitbare), je bil Vojvoda Avstrije in Štajerske od leta 1230 do svoje smrti.
Novo!!: Kranjska krajina in Friderik II. Prepirljivi · Poglej več »
Goriški grofje
Goriški grofje so bili srednjeveška plemiška rodbina, po izvoru iz Pustriške doline (nekdaj Bavarska), danes v vzhodni Južni Tirolski.
Novo!!: Kranjska krajina in Goriški grofje · Poglej več »
Grad Šumberk
Grad Šumberk leta 1679 Grad Šumberk v franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Ruševina gradu Šumberk 2014 Grad Šumberk (nemško Schönberg) je bil grad, ki leži na grebenu 540 metrov visokega hriba ob lokalni cesti iz Žužemberka proti Zagorici.
Novo!!: Kranjska krajina in Grad Šumberk · Poglej več »
Grad Žužemberk
Grad Žužemberk (Seisenburg, Sosenberch) stoji v naselju Žužemberk v Suhi krajini.
Novo!!: Kranjska krajina in Grad Žužemberk · Poglej več »
Grad Čušperk
Grad in dvorec Čušperk v Valvasorjevi topografiji leta 1679 Grad Čušperk na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grad Čušperk (nemško Zobelsberg), od katerega so ostale le še skromne razvaline, je stal na vrhu skalnatega hriba Stari grad nad istoimensko vasjo južno od Grosupljega.
Novo!!: Kranjska krajina in Grad Čušperk · Poglej več »
Grad Goričane
Ruševine gradu Goričane ob dvorcu na Valvasorjevi upodobitvi leta 1679 Grad Goričane (nemško Görtschach, Gorizach) je nekoč stal na griču nad sedanjo graščino Goričane ob cesti med Medvodami in Škofjo Loko.
Novo!!: Kranjska krajina in Grad Goričane · Poglej več »
Grad Gradac
Grad Gradac stoji na tromeji občin Črnomelj, Semič in Metlika ob okljuku reke Lahinje v središču vasi Gradac.
Novo!!: Kranjska krajina in Grad Gradac · Poglej več »
Grad Gutenberg
Valvasorjevem bakrorezu Grad Gutenberk ali Grad Stari Gutenberg tudi Hudi grad) je stal na severnem pobočju nad cerkvijo sv. Jurija nad Bistrico pri Tržiču in nad Potjo na Bistriško planino, na delno skalnatem pomolu z razgledom na naselje Bistrico, ki je bil razrušen 1511, od katerega so ostale le še mogočne razvaline. Sodi med najstarejše slovenske gradove. Grad je poleg reprezentativne in obrambne funkcije nudil še nadzor nad potmi, ki so povezovale Begunje na Gorenjskem in prelaz Ljubelj. Prav tako je predstavljal najzahodnejšo točko takratnega Andeškega gospostva na Gorenjskem.
Novo!!: Kranjska krajina in Grad Gutenberg · Poglej več »
Grad Hmeljnik
Grad Hmeljnik je grad, ki stoji na Dolenjskem v vasi Gorenje Kamenje v bližini Novega mesta, nedaleč od avtoceste A2 (bivša Cesta bratstva in enotnosti), ki povezuje Zagreb in Ljubljano.
Novo!!: Kranjska krajina in Grad Hmeljnik · Poglej več »
Grad Kamen
Grad Kamen (Stain) so danes mogočne razvaline gradu na tesnem grebenu, ki zapira dolino Drage pri vasi Begunjah na Gorenjskem.
Novo!!: Kranjska krajina in Grad Kamen · Poglej več »
Grad Klevevž
Grad Klevevž je dal leta 1265 po odobritvi vojvode Ulrika III. Spanheimskega na skali na levem bregu potoka Radulja na Dolenjskem sezidati freisinški škof Konrad, prvič pa je izrecno omenjen šele leta 1306 kot Castrum Chlingenuelz.
Novo!!: Kranjska krajina in Grad Klevevž · Poglej več »
Grad Kočevje
Grad Kočevje v Valvasorjevi topografiji leta 1679 Grad Kočevje na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grad Kočevje med letoma 1842 in 1848 Grb mesta Kočevje, avtor: Porenta Gašpar leto 1896 Grad Kočevje (nemško Göttscheab) je stal v mestu Kočevje v občini Kočevje.
Novo!!: Kranjska krajina in Grad Kočevje · Poglej več »
Grad Kolovec
Ruševine gradu Stari Kolovec nad zaselkom Kolovec nad vasjo Rova pri Domžalah Grad Kolovec (nemško Gerlochstein) je bil grad, ki stal na grebenu južno nad Rovščico, na zaključku doline, nad zaselkom Kolovec, severovzhodno od vasi Rova v občini Domžale.
Novo!!: Kranjska krajina in Grad Kolovec · Poglej več »
Grad Kozjak
Grad Kozjak je bil grad, od katerega so danes vidne le še ruševine na vrhu skalne kope nad vasjo Dolenje Selce pri Dobrniču na Dolenjskem.
Novo!!: Kranjska krajina in Grad Kozjak · Poglej več »
Grad Kozljak
Grad Kozljak (nemško Wachsenstein), italijansko „Cosliacco”) je bil srednjeveški grad, ki je bil pozidan že sredi 11. stoletja, se je nahajal nad zaselkom Kožljak, na zahodnem obronku Učke, v vzhodnem delu Istre na večstoletni beneško-avstrijski meji. Kozljak se nahaja v vzhodnem delu Istre nad Čepićkim poljem, na zahodnem delu Učke. Grad se nahaja na strmem hribu na 184 m.n.v. 13 km severovzhodno od Labina. Grad je bil opuščen v drugi polovici 17. stoletja, danes o nekdanjem gradu pričajo skromne razvaline.
Novo!!: Kranjska krajina in Grad Kozljak · Poglej več »
Grad Kravjek
Današnji pogled gradu. Grad Kravjek (nemško Weineck) je bil grad, katerega ruševine stojijo na hribu Kravjek jugozahodno nad naseljem Leščevje ter nad nekdanjim dvorcem Kravjek severozahodno od Muljave na Dolenjskem.
Novo!!: Kranjska krajina in Grad Kravjek · Poglej več »
Grad Lihtenberk
Grad Lihtenberk (izvirno nemško Lichtenberg) je bil grad pod gradom Bogenšperk nad Šmartnim pri Litiji, ki je bil zgrajen v prvi polovici 13. stoletja.
Novo!!: Kranjska krajina in Grad Lihtenberk · Poglej več »
Grad Limberk
Grad Limberk ali Grad Lilienberg tudi Lilienberg, Lilienberch, Liligenberc, Liligenberch, Lilinberc, Lilinberch Lindenberch, Leubrch, Limberg, Lilgenberch je stal na grebenu Limbarske gore v občini Moravče, vzhodno od cerkve sv.
Novo!!: Kranjska krajina in Grad Limberk · Poglej več »
Grad Lož
Grad Lož, od katerega so do danes ostale le razvaline, je stal v Loški dolini nad sedanjim trškim naseljem Lož na Notranjskem.
Novo!!: Kranjska krajina in Grad Lož · Poglej več »
Grad Lupoglav
Grad Lupoglav (nemško Mahrenfels), italijansko „Lupogliano”) je bil srednjeveški grad, ki je bil pozidan že sredi 11. stoletja, se je nahajal nad zaselkom Mariškići, na strmem obronku Čičarije, cca 1500 m vzhodno od naselja in občine Lupoglav v severno vzhodnem delu Istre na večstoletni beneško-avstrijski meji. Grad je bil opuščen v drugi polovici 18. stoletja, danes o nekdanjem gradu pričajo skromne razvaline. Leta 1746 je namreč njegov lastnik grof Brigido v nižini ob robu vasi (ob kasneje zgrajeni progi Divača-Pula) zgradil nov dvorec, ki je ravno tako v razvalinah.
Novo!!: Kranjska krajina in Grad Lupoglav · Poglej več »
Grad Mehovo
Grad Mehovo na Valvasorjevi upodobitvi leta 1679 Grad Mehovo na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grad Mehovo (Meichau) je grad, katerega razvaline ležijo na strmem griču – Mehovskem hribu - nad vasjo Podgrad, 15 km od Novega mesta na obronkih Gorjancev.
Novo!!: Kranjska krajina in Grad Mehovo · Poglej več »
Grad Metlika
Grad Metlika ali Metliški grad je grad, ki leži v starem delu Metlike in je bil v pisnih virih prvič omenjen leta 1456.
Novo!!: Kranjska krajina in Grad Metlika · Poglej več »
Grad Mirna
Grad Mirna (nemško Burg Neudegg) je grad na Dolenjskem, ob sotočju rek Mirne in Vejarščice, na podaljšanem rebru hriba Gorenjske gore na nadmorski višini 263 m.
Novo!!: Kranjska krajina in Grad Mirna · Poglej več »
Grad Mokronog
Grad Mokronog v Valvasorjevi topografiji leta 1679 Grad Mokronog na reambulančnem katastru za Kranjsko, 1867-1882 Trg Mokronog, avtor: Joseph Wagner (1706–1780) Upodobitev dveh Mokronoških grbov pod zapisom "nassenfues" v Veliki grbovni knjigi (Opus insignium armorumque 1687-1688), avtor: Janez Vajkard Valvasor Grad Mokronog (nemško Nassenfuss) je bil grad, katerega ostanki so vidni na južnem robu Mokronoga.
Novo!!: Kranjska krajina in Grad Mokronog · Poglej več »
Grad Ostri vrh
Grad Ostri vrh, tudi grad Sostro oz.
Novo!!: Kranjska krajina in Grad Ostri vrh · Poglej več »
Grad Otočec
Grad Otočec (nemško Burg Wördl), ki je razglašen kot kulturni spomenik je edini vodni grad v Sloveniji.
Novo!!: Kranjska krajina in Grad Otočec · Poglej več »
Grad Podvin
Grad Podvin (nemško Podwein) se nahaja v vasi Mošnje južno od Radovljice.
Novo!!: Kranjska krajina in Grad Podvin · Poglej več »
Grad Radeče
Grad Radeče na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Ruševina gradu Radeče 2011 Poskus rekonstrukcije gradu Radeče. Povzeto po skicni osnovi dr. Igorja Sapača Grad Radeče (nemško Ratschach) je bil srednjeveški grad, ki je stal na strmem pobočju Vranskega hriba severozahodno nad trgom Radeče.
Novo!!: Kranjska krajina in Grad Radeče · Poglej več »
Grad Raka
Atrij gradu Grad Raka Biedermeierska soba Notranjost gradu Grad Raka je dvorec v naselju Raka v občini Krško, v Sloveniji.
Novo!!: Kranjska krajina in Grad Raka · Poglej več »
Grad Ribnica
Ribniški grad iz razglednice iz leta 1906 Grad Ribnica na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grb Ribnice iz Velike grbovne knjige, avtor Janez Vajkard Valvasor Grad Ribnica (tudi ~ Reifniz) stoji v mestu Ribnica, na bregu reke Bistrice.
Novo!!: Kranjska krajina in Grad Ribnica · Poglej več »
Grad Rožek
Grad Rožek je lahko.
Novo!!: Kranjska krajina in Grad Rožek · Poglej več »
Grad Sicherstein
Grad Sicherstein (nemško Sicherstein) je stal v naselju Drča v občini Šentjernej.
Novo!!: Kranjska krajina in Grad Sicherstein · Poglej več »
Grad Slepčjek
Grad Slepčjek ali Slepšek (nemško Plintenbach) je stal v naselju Slepšek v občini Mokronog-Trebelno.
Novo!!: Kranjska krajina in Grad Slepčjek · Poglej več »
Grad Spodnji Čretež
Grad Spodnji Čretež na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Ruševina gradu Spodnji Čretež Grad Spodnji Čretež (nemško Reitenburg) je stal nad vasjo Dolenje Laknice v občini Mokronog-Trebelno.
Novo!!: Kranjska krajina in Grad Spodnji Čretež · Poglej več »
Grad Stara Soteska
Ruševine starega gradu Soteska v 19. stol. avtor: Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein (1834-1867) Grad Stara Soteska (nemško Alt Ainöd) stoji v naselju Loška vas v občini Dolenjske Toplice.
Novo!!: Kranjska krajina in Grad Stara Soteska · Poglej več »
Grad stari Prežek
Grad Prežek (nemško Prisekke) je stal v naselju Cerov Log v občini Šentjernej.
Novo!!: Kranjska krajina in Grad stari Prežek · Poglej več »
Grad Strmol
Grad Strmol stoji ob vznožju Dvorjanskega hriba v bližini vasi Češnjevek, Grad in Dvorje pri Cerkljah na Gorenjskem.
Novo!!: Kranjska krajina in Grad Strmol · Poglej več »
Grad Trebnje
Grad Trebnje v Valvasorjevi ''Topographia Ducatus Carnioliae modernae'' iz leta 1679 Notranjost gradu Grad Trebnje (nemško Treffen, Treuen Trebn) se nahaja na desnem bregu reke Temenice na vzpetini pod Bukovjem v Občini Trebnje.
Novo!!: Kranjska krajina in Grad Trebnje · Poglej več »
Grad Turjak
Grad Turjak (nemško Burg Ursperg, pozneje Schloss Auersperg) se nahaja v naselju Turjak v občini Velike Lašče, okrog 20 km južno oz.
Novo!!: Kranjska krajina in Grad Turjak · Poglej več »
Grad Višnja Gora
Grad Višnja gora v Valvasorjevi ''Topographia Ducatus Carnioliae modernae'' iz leta 1679 Grad, mesto in dvorec Višnja Gora, avtor: Karl Postl leta 1864 Grad Višnja Gora na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grb mesta Višnja Gora v Valvasorjevi Veliki grbovni knjigi Grad Višnja Gora ali Stari grad (nemško Weichselberg) je bil grad, katerega ruševine se nahajajo na hribu južno od Višnje Gore.
Novo!!: Kranjska krajina in Grad Višnja Gora · Poglej več »
Grad Vinica, Črnomelj
Grad Vinica na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Viniški grb v Valvasorjevi Veliki grbovni knjigi (Opus insignium armorumque, 1687-1688) Prenovljeni Grad Vinica z rekonstruiranim obzidjem. Grad Vinica (nemško Weinitz) je nekoč stal v naselju Vinica v občini Črnomelj.
Novo!!: Kranjska krajina in Grad Vinica, Črnomelj · Poglej več »
Grb
Grb Republike Slovenije Janez Vajkard Valvasor, Grbi kranjskih mest Grb je v evropski tradiciji osebno, nespremenljivo in trajno znamenje.
Novo!!: Kranjska krajina in Grb · Poglej več »
Grofija
Grofija je bilo prvotno ime za upravno območje v Svetem rimskem cesarstvu, ki mu je kot sodnik predsedoval grof ali graf.
Novo!!: Kranjska krajina in Grofija · Poglej več »
Grofje Ebersberški
Grb grofov Ebersberških Močna in bogata bavarska družina grofov Sempt-Ebersberg, tudi grofje Sempt ali 'grofje Ebersberški', izvira iz časa koroškega cesarja Arnulfa († 899) pri grofu Sighartu († 906) iz družine Sieghardingerjev in konča z grofom Adalberom II.
Novo!!: Kranjska krajina in Grofje Ebersberški · Poglej več »
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Novo!!: Kranjska krajina in Habsburžani · Poglej več »
Henrik III. (Koroški)
Henrik III.
Novo!!: Kranjska krajina in Henrik III. (Koroški) · Poglej več »
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso. Rimsko-nemški kralj je postal šestleten. Posvetno in cerkveno plemstvo je znalo njegovo mladoletnost dobro izkoristiti v svoj prid. Takoj ko je petnajstleten zavladal samostojno, je skušal Henrik kraljevemu položaju, nekoliko nespretno in z opiranjem na nižje plemstvo, povrniti nekdanji ugled. Pri tem se mu je uprlo saško plemstvo. Henriku je uspelo zadušiti saški upor, a se je takoj za tem zapletel v spor s papežem Gregorjem VII., ki je Henrika izobčil. Izobčenje je dalo legitimnost nameri najvplivnejših nemških knezov, da kralja odstavijo. Da bi se temu izognil, se je osebno ponižal in šel prosit papeža v Canosso za odpuščanje, ki ga je tudi dobil (januarja 1077). Kljub temu so nemški knezi izvolili protikralja, Rudolfa Švabskega. Kralj in protikralj sta se nekaj let bojevala brez odločitve. Gregor VII. je Henrika ponovno izobčil. Leta 1080 pa je prišlo do odločitve: protikralj je v boju padel, Henrik pa je z vojaškim pohodom v Italijo pregnal Gregorja VII. iz Rima, postavil za protipapeža Klemena III. in se pustil od njega kronati za cesarja. Leta 1087 je dobil Henrik še močnejšega nasprotnika, diplomatsko spretnega papeža Urbana II., ki je z novim elanom nadaljeval Gregorjev boj. Proti njemu Henrik z vojsko, ki jo je ponovno pripeljal v Italijo, ni uspel. Nasprotno, papež je s pozivom na križarsko vojno pridobil večji del evropskega plemstva. Na svojo stran je pridobil tudi Henrikovega sina Konrada, ki ga je malo pred tem dal oče kronati za nemškega kralja. Henrik se tako niti ni mogel vrniti domov, dokler leta 1087 močni Welfi, gospodarji Bavarske, razočarani nad sodelovanjem s papežem, niso prestopili nazaj na Henrikovo stran; Henriku so odprli alpske prelaze in lahko se je vrnil v Nemčijo. V Nemčiji je polagoma spet uveljavil svojo oblast, odstavil Konrada in za svojega naslednika določil drugega sina, Henrika V. Leta 1099 je umrl papež Urban II. in leto za njim tudi protipapež. Cerkvenega razkola ni bilo več in Henrik je iskal pot do sprave. Vendar Urbanov naslednik, papež Pashal II., za to ni imel posluha. Avtoriteta izobčenega kralja je vse boj kopnela tudi v Nemčiji. Leta 1104 ga je izdal še drugi sin, Henrik V., in stopil na čelo bavarskih upornikov. S prevaro je prijel očeta in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu.
Novo!!: Kranjska krajina in Henrik IV. Nemški · Poglej več »
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Novo!!: Kranjska krajina in Istra · Poglej več »
Kamniško-Savinjske Alpe
Kamniško-Savinjske Alpe (pogled iz Kranja) Kranj in v ozadju Kamniško-Savinjske Alpe s Šmarjetne gore Kamniško-Savinjske Alpe so gorska veriga na severu Slovenije ter sestavni del Južnih apneniških Alp.
Novo!!: Kranjska krajina in Kamniško-Savinjske Alpe · Poglej več »
Kamnik
Občinski svet občine Kamnik 2018 Mestno jedro Kamnika Kamnik je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji.
Novo!!: Kranjska krajina in Kamnik · Poglej več »
Karavanke
Karavánke (nemško Karawanken) so gorska veriga, ki se razteza od tromeje med Slovenijo, Avstrijo in Italijo pa vse do Hrvaške.
Novo!!: Kranjska krajina in Karavanke · Poglej več »
Kočevje
Kočevska gimnazija Kočevje (Gottschee;Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 36. Göttscheab ali Gətscheab v lokalnem kočevariškem narečju; Cocevie) je mesto v Sloveniji z dobrimi 8.000 prebivalci (skupaj z okoliškimi naselji, s katerimi tvori sklenjeno urbano poselitveno celoto, še najmanj 3000 več), središče istoimenske občine in upravne enote.
Novo!!: Kranjska krajina in Kočevje · Poglej več »
Kočevski Rog
Jama pod Macesnovo Gorico Kočevski Rog (ali tudi samo Rog, nemško Hornwald) je kraška planota, ki je del Kočevskega višavja nad Črmošnjiško dolino, sicer del Dolenjske.
Novo!!: Kranjska krajina in Kočevski Rog · Poglej več »
Kokra
Kókra je reka v severozahodni Sloveniji, levi pritok Save v Kranju.
Novo!!: Kranjska krajina in Kokra · Poglej več »
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Novo!!: Kranjska krajina in Koroška (vojvodina) · Poglej več »
Kostanjevica na Krki
Kostanjevica na Krki (tudi Kostanjevica ob Krki, LandstraßLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 68.) je mestece z okoli 700 prebivalci in je najmanjše mesto v Sloveniji ter središče občine Kostanjevica na Krki.
Novo!!: Kranjska krajina in Kostanjevica na Krki · Poglej več »
Kranj
Kranj je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji, sedež Mestne občine Kranj in upravne enote.
Novo!!: Kranjska krajina in Kranj · Poglej več »
Krka
Krka je najdaljši desni pritok Save v Sloveniji.
Novo!!: Kranjska krajina in Krka · Poglej več »
Krka, Avstrija (kraj)
Krka, bazilika Sončna ura na baziliki Krka je kraj na avstrijskem Koroškem v okrožju Šentvid ob reki Glini (Sankt Veit an der Glan) in ima 1249 prebivalcev (stanje 1. januar 2013).
Novo!!: Kranjska krajina in Krka, Avstrija (kraj) · Poglej več »
Litija
Litija (LittaiLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, pp. 90, 92–93.) je mesto s 6.700 prebivalci v osrednji Sloveniji.
Novo!!: Kranjska krajina in Litija · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Kranjska krajina in Ljubljana · Poglej več »
Ljubljanska kotlina
Ljubljánska kotlína s svojim severozahodnim koncem prehaja med Alpe in z južnim robom v Dinarski kras.
Novo!!: Kranjska krajina in Ljubljanska kotlina · Poglej več »
Ljudmil Hauptmann
Ljudmil Hauptmann, slovenski zgodovinar, predavatelj in akademik, * 5. februar 1884, Gradec, † 19. april 1968, Zagreb.
Novo!!: Kranjska krajina in Ljudmil Hauptmann · Poglej več »
Majnhard IV. Goriški
Grb goriških grofov, 1459 Majnhard (* okoli 1239; † okoli 30. oktobra 1295 na gradu Greifenburgu) je izhajal iz družine Majnhardincev in je bil nosilec naslova (kot Majnhard IV.) grof Goriški (1258–1271), naslova (kot Majnhard II.) grof Tirolski (1258–1295), Vojvoda Koroške (1286–1295), ter najemni gospod Vojvodine Kranjske in Slovenske marke.
Novo!!: Kranjska krajina in Majnhard IV. Goriški · Poglej več »
Mali grad, Kamnik
Kapela Portal kapele Mali grad je skalna vzpetina nad starim srednjeveškim jedrom Kamnika.
Novo!!: Kranjska krajina in Mali grad, Kamnik · Poglej več »
Mejna grofija Istra
Mejna grofija Istra (ali Istrska marka) je nastala kot karolinška mejna marka, ki je obsegala območje Istrskega polotoka in okoliških območij, ki jih je osvojil Pipin Langobardski, sin Karla Velikega leta 789.
Novo!!: Kranjska krajina in Mejna grofija Istra · Poglej več »
Mejni grof
Mejni grof je bil izvorno srednjeveški naslov vojaških poveljnikov zadolženih za vzdrževanje obrambe določene mejne pokrajine Svetega rimskega cesarstva ali določene kraljevine.
Novo!!: Kranjska krajina in Mejni grof · Poglej več »
Miha Kosi
Miha Kosi, slovenski zgodovinar, * 5. julij, 1965, Ljubljana Kosi je leta 1994 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomiral iz zgodovine, 1996 iz geografije, leta 2001 je prav tam tudi doktoriral iz zgodovine.
Novo!!: Kranjska krajina in Miha Kosi · Poglej več »
Motnik
Motnik je vas v Občini Kamnik.
Novo!!: Kranjska krajina in Motnik · Poglej več »
Nadškofija München in Freising
Nadškofija München in Freising je nadškofija s sedežem v Münchnu na Bavarskem v Nemčiji.
Novo!!: Kranjska krajina in Nadškofija München in Freising · Poglej več »
Oglej
Oglej (latinsko in italijansko Aquileia, furlansko Aquilee, vzhodno-furlansko Aquilea, staro-furlansko Olee/Olea; beneško-italijansko: Aquiłeja/Aquiłegia) je italijansko mesto v Furlaniji - Julijski krajini.
Novo!!: Kranjska krajina in Oglej · Poglej več »
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Novo!!: Kranjska krajina in Oglejski patriarhat · Poglej več »
Ortenburžani
Grb rodbine Ortenburžanov okoli leta 1340 Ortenburžani, grofje Ortenburški, so bili koroška plemiška rodbina, ki je izhajala iz lurnske grofije, katere del je bilo tudi posestvo in grad Ortenburg v bližini naselja Baldramsdorf pri Špitalu ob Dravi.
Novo!!: Kranjska krajina in Ortenburžani · Poglej več »
Ortneški grad
Ortneški ali Stari grad stoji na hribu Veliki Žrnovec v bližini Ribnice (natančneje blizu vasi Hudi Konec).
Novo!!: Kranjska krajina in Ortneški grad · Poglej več »
Otokar II. Přemysl
Otokar II.
Novo!!: Kranjska krajina in Otokar II. Přemysl · Poglej več »
Planina, Postojna
Planina (v starejših virih tudi »Planina pri Rakeku«, ker je nekoč upavno spadala k Rakeku, še danes pa je to ime župnije) je naselje z okoli 850 prebivalci v Občini Postojna.
Novo!!: Kranjska krajina in Planina, Postojna · Poglej več »
Poppo I. Istrski
Grof Poppo I. (tudi Boppo) Weimar-Orlamünde, mejni grof v Istrski marki od leta 1012 do svoje smrti okoli 1044, ter tudi mejni grof Kranjske marke med leti 1029-1044; † 13 julij, pred 1044.
Novo!!: Kranjska krajina in Poppo I. Istrski · Poglej več »
Poppo II. Weimar-Orlamünde
Poppo II († 1101), grof Weimar-Orlamünde, je bil mejni grof Kranjske od leta 1070 ter za Istrsko marko od leta 1096 do svoje smrti.
Novo!!: Kranjska krajina in Poppo II. Weimar-Orlamünde · Poglej več »
Radovljica
Črnivca. Radovljiško graščino, kjer so danes Glasbena šola ter Mestni in Čebelarski muzej Radovljica (Radmannsdorf) je mesto z dobrimi 6.000 prebivalci v Sloveniji in središče istoimenske občine in upravne enote.
Novo!!: Kranjska krajina in Radovljica · Poglej več »
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Novo!!: Kranjska krajina in Reka · Poglej več »
Rimsko-nemški kralj
Rimski kralj ali rimsko-nemški kralj je eden od nazivov za vladarja Svetega rimskega cesarstva.
Novo!!: Kranjska krajina in Rimsko-nemški kralj · Poglej več »
Rudolf I. Habsburški
Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.
Novo!!: Kranjska krajina in Rudolf I. Habsburški · Poglej več »
Salzburg
Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.
Novo!!: Kranjska krajina in Salzburg · Poglej več »
Sava
Sáva (hrv. in srb. Sava) je reka v Srednji in Jugovzhodni Evropi, desni pritok Donave, najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za Tiso).
Novo!!: Kranjska krajina in Sava · Poglej več »
Savinjska marka
Savinjska marka (Marka na Savinji, nemško tudi Grofija Soune, Soun, Saunien i. pd.) je bilo območje Mejne marke v okviru Svetega rimskega cesarstva, ki je bila ustanovljena v drugi polovici 10.
Novo!!: Kranjska krajina in Savinjska marka · Poglej več »
Slovenska marka
Grb Slovenske marke Slovenska marka, tudi Marka ali Slovenska krajina, v zgodovinskih virih predvsem Windische Mark, je bila srednjeveška pokrajina na območju današnje Dolenjske, in tedaj sestavni del Kranjske.
Novo!!: Kranjska krajina in Slovenska marka · Poglej več »
Spanheimi
Spanheimi ali Sponheimi so bili srednjeveška plemiška rodbina v Svetem rimskem cesarstvu.
Novo!!: Kranjska krajina in Spanheimi · Poglej več »
Stari grad Polhov Gradec
Dvorec Polhov Gradec ali spodnji grad z ruševinami starega gradu na hribu v Valvasorjevi ''Topographia Ducatus Carnioliae modernae'' iz leta 1679 Stari grad Polhov Gradec (nemško Billichgrätz, Billichgriitz, Pilchgrez) (stari grad) leži na griču imenovanem Stari grad – Kalvarija nad trškim naseljem Polhov Gradec v Občini Dobrova - Polhov Gradec v osrčju Polhograjskih Dolomitov, 18 km od Ljubljane.
Novo!!: Kranjska krajina in Stari grad Polhov Gradec · Poglej več »
Stari grad, Kamnik
Stari grad, ruševine gradu nad Kamnikom Stari grad, v srednjem veku imenovan Zgornji grad, (nemško Oberstain), stoji na strmi Krniški gori (585 m) nad mestom.
Novo!!: Kranjska krajina in Stari grad, Kamnik · Poglej več »
Stari grad, Novo mesto
Stari grad na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Stari grad nad Otočcem Stari grad pri Otočcu (nemško Altenburg) stoji v naselju Zagradu pri Otočcu na južnem pobočju Trške gore v občini Novo mesto in je že več let v obnavljanju.
Novo!!: Kranjska krajina in Stari grad, Novo mesto · Poglej več »
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Novo!!: Kranjska krajina in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »
Trojane
Trojanski krof Trojane so razloženo naselje v Občini Lukovica, 8 kilometrov jugozahodno od Vranskega.
Novo!!: Kranjska krajina in Trojane · Poglej več »
Turingija
Turingija, uradno Svobodna dežela Turingija (Freistaat Thüringen), je nemška zgodovinska in zvezna dežela z 2,1 milijona prebivalci (enako kot Slovenija, medtem ko je po površini za petino manjša).
Novo!!: Kranjska krajina in Turingija · Poglej več »
Ulrik Ebersberški
Ulrik Ebersberški, Oudalricus comes, * 960/965, † 1029, plemič iz rodbine grofov Ebersberških, Kranjski mejni grof (1011–1029).
Novo!!: Kranjska krajina in Ulrik Ebersberški · Poglej več »
Ulrik I. Weimar-Orlamünde
Ulrik I. Weimar-Orlamünde (Udalrich I.) († 6. marec 1070), grof Weimar-Orlamünde, je bil mejni grof Kranjske (marke) med leti 1050/58-1070 ter tudi v Istrski marki od leta 1045/60 do svoje smrti 1070, kakor tudi grof v Grofiji Weimar po letu 1067.
Novo!!: Kranjska krajina in Ulrik I. Weimar-Orlamünde · Poglej več »
Ulrik II. Weimar-Orlamünde
Ulrik II.
Novo!!: Kranjska krajina in Ulrik II. Weimar-Orlamünde · Poglej več »
Ulrik III. Spanheim
Ulrik III.
Novo!!: Kranjska krajina in Ulrik III. Spanheim · Poglej več »
Uršulinski samostan Mekinje
Uršulinski samostan stoji nad kamniškim predmestjem Mekinje.
Novo!!: Kranjska krajina in Uršulinski samostan Mekinje · Poglej več »
Velike Lašče
Velike Lašče so gručasto središčno naselje z nekaj nad 700 prebivalci, sedež istoimenske občine.
Novo!!: Kranjska krajina in Velike Lašče · Poglej več »
Višnja Gora
Višnja Gora je naselje oz.
Novo!!: Kranjska krajina in Višnja Gora · Poglej več »
Višnjegorski
Grofje Višnjegorski (ali Weichselburg) so bili do izumrtja v začetku 13.
Novo!!: Kranjska krajina in Višnjegorski · Poglej več »
Vojvodina
Vojvodina (tudi vojvodstvo) je tip družbene ureditve, v kateri vlada vojvoda oz.
Novo!!: Kranjska krajina in Vojvodina · Poglej več »
Vojvodina Avstrija
Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.
Novo!!: Kranjska krajina in Vojvodina Avstrija · Poglej več »
Preusmerja sem:
Kranjska krajina (marka) - mejna grofija, Kranjska marka.
