Podobnosti med Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike in Zgodovina Združenih držav Amerike
Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike in Zgodovina Združenih držav Amerike še 27 stvari v skupni (v Unijapedija): Američani, Ameriška državljanska vojna, Angleščina, Bitka za Iwo Jimo, Boksarska vstaja, Druga svetovna vojna, Egipt, Filadelfija, Pensilvanija, Filipini, Hošiminh, Iraška vojna, Karibi, Kitajska, Korejska vojna, Kuba, Kuvajt, Libanon, Mehika, Nemci, Oborožene sile Združenih držav Amerike, Prva svetovna vojna, Tihi ocean, Vietnam, Vietnamska vojna, Vojna, Zalivska vojna, 19. stoletje.
Američani
Pojem Američani navadno označuje prebivalce Združenih držav Amerike po navadi z ameriškim državljanstvom.
Američani in Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike · Američani in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Ameriška državljanska vojna
Ameriška državljanska vojna (tudi secesijska vojna) je bila državljanska vojna v ZDA med južnim in severnimi zveznimi državami zaradi pravic posameznih držav ter vprašanja suženjstva.
Ameriška državljanska vojna in Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike · Ameriška državljanska vojna in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Angleščina in Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike · Angleščina in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Bitka za Iwo Jimo
Bitka za Iwo Jimo (tudi operacija Detachment) je bila bitka druge svetovne vojne za japonski otok Iwo Jima.
Bitka za Iwo Jimo in Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike · Bitka za Iwo Jimo in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Boksarska vstaja
Boksarska vstaja, boksarski upor (tradicionalno kitajsko 義和團運動, poenostavljeno kitajsko 义和团运动, pinjin Yìhétuán yùndòng) ali jihetuansko gibanje je bil upor na severu Kitajske, uperjen proti tujcem, imperializmu in krščanskim misijonarjem.
Boksarska vstaja in Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike · Boksarska vstaja in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Druga svetovna vojna in Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike · Druga svetovna vojna in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Egipt in Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike · Egipt in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Filadelfija, Pensilvanija
Filadelfija (originalno angleško Philadelphia) je največje mesto v ameriški zvezni državi Pensilvaniji in šesto največje v ZDA.
Filadelfija, Pensilvanija in Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike · Filadelfija, Pensilvanija in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Filipini
Republika Filipini je otoška država, ki jo sestavlja arhipelag 7.641 otokov v tropskem zahodnem Tihem oceanu okoli 100 kilometrov jugovzhodno od celinske Azije.
Filipini in Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike · Filipini in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Hošiminh
Mesto Hošiminh (Thành phố Hồ Chí Minh; severni, južni), prej (in še vedno splošno) znan kot Sajgon (Sài Gòn; severni, južni) je največje mesto v Vietnamu s približno 9 milijoni prebivalcev leta 2019.
Hošiminh in Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike · Hošiminh in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Iraška vojna
Iraška vojna (poimenovana tudi druga perzijska zalivska vojna, okupacija Iraka ali operacija Iraška svoboda) je bil vojaški spopad med mednarodno koalicijo sil in uporniškimi skupinami v Iraku.
Iraška vojna in Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike · Iraška vojna in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Karibi
Srednja Amerika in Karibi Tectonic plates of the world Karibi (Caraïbe ali pogosteje Antilles; ali Caraïben) so srednjeameriška regija, ki obsega Karibsko morje s pripadajočimi otoki (ti večinoma obdajajo morje) in okolišnimi obalami.
Karibi in Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike · Karibi in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Kitajska in Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike · Kitajska in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Korejska vojna
Korejska vojna je bil oborožen konflikt med Severno Korejo s podporo Kitajske in Sovjetske zveze ter Južno Korejo s podporo Združenih Narodov.
Korejska vojna in Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike · Korejska vojna in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Kuba
Kuba, uradno Republika Kuba, je država, ki leži na arhipelagu severnih Karibov med Karibskim morjem, Mehiškim zalivom in Atlantskim oceanom.
Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike in Kuba · Kuba in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Kuvajt
Kuvajt (Dawlat al-Kuwajt) je majhna, a z nafto bogata monarhija ob obali Perzijskega zaliva, ki na severu meji na Irak, na jugu pa na Saudovo Arabijo.
Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike in Kuvajt · Kuvajt in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Libanon
Libanon (translit,; Liban), uradno Republika Libanon je je država v zahodni Aziji.
Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike in Libanon · Libanon in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Mehika
Združene mehiške države ali na kratko Mehika (špansko: México, uradno Estados Unidos Mexicanos; v Španiji se včasih uporablja alternativno črkovanje Méjico, vendar je to močno zastarelo v ostalem špansko govorečem svetu) je obmorska zvezna država v Severni Ameriki, ki na severu meji na Združene države Amerike, na jugovzhodu na Gvatemalo in Belize, na zahodu na Tihi ocean, ter na vzhodu na Mehiški zaliv in Karibsko morje.
Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike in Mehika · Mehika in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike in Nemci · Nemci in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Oborožene sile Združenih držav Amerike
Oborožene sile Združenih držav Amerike (angleško Unites States Armed Forces) obsegajo.
Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike in Oborožene sile Združenih držav Amerike · Oborožene sile Združenih držav Amerike in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike in Prva svetovna vojna · Prva svetovna vojna in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Tihi ocean
Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.
Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike in Tihi ocean · Tihi ocean in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Vietnam
Vietnam, uradno Socialistična republika Vietnam, je država v Jugovzhodni Aziji, na vzhodnem robu celinske jugovzhodne Azije, s površino 311.699 kvadratnih kilometrov in 96 milijoni prebivalcev, zaradi česar je petnajsta najbolj naseljena država na svetu.
Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike in Vietnam · Vietnam in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Vietnamska vojna
Vietnamska vojna (znana tudi kot druga indokitajska vojna) je bil vojaški spopad med Severnim Vietnamom na eni strani ter ZDA in Južnim Vietnamom na drugi strani, ki je potekal na ozemljih današnjega Vietnama, Laosa in Kambodže.
Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike in Vietnamska vojna · Vietnamska vojna in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Vojna
Vôjna ali arhaično vojska je izredno zaostren družbeni spopad, v katerem se družbene skupnosti (plemena, ljudstva, razredi, rasne, etnične, verske in druge skupnosti, gibanja, države in združenja držav) kontinuirano in organizirano borijo za uveljavitev svojih ciljev, ob pretežni uporabi množičnega oboroženega boja, ki po obsegu in posledicah bistveno presega druge oblike oboroženega nasilja, na isti ravni družbenega razvoja in vojaške tehnologije.
Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike in Vojna · Vojna in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Zalivska vojna
Zalivska vojna je bila vojna med Irakom in koalicijo 30 držav OZN, ki jih je vodila ZDA; vojna se je začela 17. januarja 1991 s sprožitvijo operacije Puščavski vihar (ang: Operation Desert Storm).
Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike in Zalivska vojna · Zalivska vojna in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
19. stoletje in Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike · 19. stoletje in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike in Zgodovina Združenih držav Amerike imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike in Zgodovina Združenih držav Amerike
Primerjava med Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike in Zgodovina Združenih držav Amerike
Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike 71 odnose, medtem ko je Zgodovina Združenih držav Amerike 674. Saj imajo skupno 27, indeks Jaccard je 3.62% = 27 / (71 + 674).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike in Zgodovina Združenih držav Amerike. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: