Podobnosti med Koroški Slovenci in Okraj Celovec-dežela
Koroški Slovenci in Okraj Celovec-dežela še 26 stvari v skupni (v Unijapedija): Avstrija, Škofiče, Šmarjeta v Rožu, Štalenska gora, Žihpolje, Žrelec, Bilčovs, Bistrica v Rožu, Borovlje, Celovško polje, Celovec, Gosposvetsko polje, Grabštanj, Gure, Hodiše, Južna Koroška (Avstrija), Koroška (zvezna dežela), Kotmara vas, Nemščina, Osojske Ture, Otok, Koroška, Podjuna, Pokrče, Rož, Slovenščina, Teholica.
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Avstrija in Koroški Slovenci · Avstrija in Okraj Celovec-dežela ·
Škofiče
Škofiče (nemško: Schiefling am Wörthersee) so dvojezična občina v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Škofiče in Koroški Slovenci · Škofiče in Okraj Celovec-dežela ·
Šmarjeta v Rožu
Šmarjeta v Rožu (nemško: Sankt Margareten in Rosental) je dvojezična občina v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Šmarjeta v Rožu in Koroški Slovenci · Šmarjeta v Rožu in Okraj Celovec-dežela ·
Štalenska gora
Cerkev sv. Marije Magdalene in sv. Helene na Štalenski gori Mladenič s Štalenske gore Kapela v Partovci, zadnji ostanek koseškega dvorca Sveti Ciril, eden od glavnih slovanski svetnikov, simbol Slovencev na Koroškem - freska v cerkvi Sveti Martin v Frajnberku Triglav na Štalenski gori Marko Pernhart, Frajnberk s Krištofovo goro, kjer izvira lastninska struktura srenjskega gozda, ki je bil parceliran šele leta 1880, iz koseških časov, olje na platnu. Marko Pernhart, železarna, Frajnberk onstran Krke, olje na platnu Štalenska gora (Magdalensberg, tudi Helenenberg, Štalenski vrh ali Magdalenska gora) je 1059 mnm visoka gora z arheološkim najdiščem nad Gosposvetskim in nad Celovškim poljem v Avstriji ter istoimenska dvojezična občina na avstrijskem Koroškem.
Štalenska gora in Koroški Slovenci · Štalenska gora in Okraj Celovec-dežela ·
Žihpolje
Cerkev v Žihpoljah, v ozadju Karavanke Žihpolje Župnijska cerkev v Žihpoljah Notranjost župnijske cerkve Župnijska cerkev in farovž na Golšovem Pretnarjev križ/znamenje v Strančičah Stara cesarska uta - do leta 2009 Nova cesarska uta - od leta 2009 Dravo in z Glinjami v ozadju Cerkev Sv. Lenarta v Humčah Smeriče Žihpolje (nem.: Maria Rain) je občina z 2.374 prebivalci (stanje 1.1.2011) v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Koroški Slovenci in Žihpolje · Okraj Celovec-dežela in Žihpolje ·
Žrelec
Dvorec Goess v Žrelcu Radišah za deportirane Slovence 14. in 15. aprila 1942 Slovenski ''Kulturni dom'' na ''Radišah'' Marko Pernhart, Podkrnos Žrelec (narečno:, nem. Ebenthal in Kärnten) je naselje z dobrimi 1.000 prebivalci in občina (ok. 8.000 prebivalcev) z mešanim slovensko - avstrijskim prebivalstvom v okraju Celovec-dežela na Koroškem.
Koroški Slovenci in Žrelec · Okraj Celovec-dežela in Žrelec ·
Bilčovs
Bilčovs (nemško: Ludmannsdorf) je dvojezična občina v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Bilčovs in Koroški Slovenci · Bilčovs in Okraj Celovec-dežela ·
Bistrica v Rožu
Bistrica v Rožu (nemško Feistriz im Rosental) je naselje s približno 1150 prebivalci in trška občina z okoli 2.500 prebivalci v spodnjem delu Roža na Koroškem, v okraju Celovec-dežela.
Bistrica v Rožu in Koroški Slovenci · Bistrica v Rožu in Okraj Celovec-dežela ·
Borovlje
Borovlje (nemško Ferlach) so najpomembnejši kraj v Rožu na Avstrijskem Koroškem z okoli 5.000 prebivalci (občina jih ima dobrih 7.100) ter največje naselje in tudi edino mesto s tem statusom v okraju Celovec-podeželje (Klagenfurt-Land) ter obenem najjužnejše mesto v Avstriji.
Borovlje in Koroški Slovenci · Borovlje in Okraj Celovec-dežela ·
Celovško polje
Radiš proti severozahodu'', olje na platnu Celovško polje ali tudi Celovška ravnina (narečno Puale ali na Pualah, ali Klagenfurter Ebene) je nižinska pokrajina vzhodno od Celovca (oz. od Vrbskega jezera) na avstrijskem Koroškem in predstavlja posebno slovensko narečno področje.
Celovško polje in Koroški Slovenci · Celovško polje in Okraj Celovec-dežela ·
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Celovec in Koroški Slovenci · Celovec in Okraj Celovec-dežela ·
Gosposvetsko polje
Gosposvetsko polje-Vojvodski prestol Gosposvetsko polje (nemško Zollfeld) je od 400 m do 2 km široko in okoli 18 km dolgo rahlo vzpenjajoče se polje, z nadmorsko višino okoli 450 do 455 mnm ob reki Glini (nem.Glan) v Celovški kotlini v Avstriji.
Gosposvetsko polje in Koroški Slovenci · Gosposvetsko polje in Okraj Celovec-dežela ·
Grabštanj
Grabštanj (nem.: Grafenstein) je dvojezična tržna občina z 2829 prebivalci v političnem okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Grabštanj in Koroški Slovenci · Grabštanj in Okraj Celovec-dežela ·
Gure
* Gure (nemško Sattnitz) je skoraj 40 km dolga gričevnata in hribovita pokrajina, na nadmorski višini 800 do 900 m, ki se razprostira med dolino Drave in Vrbskim podoljem, v južnem delu Celovške kotline na Koroškem.
Gure in Koroški Slovenci · Gure in Okraj Celovec-dežela ·
Hodiše
Hodiše (nemško Keutschach) so urbano naselje in sedež istoimenske občine (nemško Keutschach am See) na avstrijskem Koroškem ter eden izmed krajev, kjer prebivajo Koroški Slovenci.
Hodiše in Koroški Slovenci · Hodiše in Okraj Celovec-dežela ·
Južna Koroška (Avstrija)
Vrbskim jezerom Marko Pernhart: Celovec proti severu Marko Pernhart: Podjuna pri Velikovcu Marko Pernhart: Celovška ravnina proti severozahodu Južna Koroška (Avstrija), ustaljen geografski in kulturno-zgodovinski pojem, ki zajame južne, nekoč (v 19. stoletju) povsem slovenske subregije ali pa ki so še danes slovenske oz.
Južna Koroška (Avstrija) in Koroški Slovenci · Južna Koroška (Avstrija) in Okraj Celovec-dežela ·
Koroška (zvezna dežela)
Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.
Koroška (zvezna dežela) in Koroški Slovenci · Koroška (zvezna dežela) in Okraj Celovec-dežela ·
Kotmara vas
Kotmara vas (nemško: Köttmannsdorf) je dvojezična občina v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Koroški Slovenci in Kotmara vas · Kotmara vas in Okraj Celovec-dežela ·
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Koroški Slovenci in Nemščina · Nemščina in Okraj Celovec-dežela ·
Osojske Ture
Osojske Ture, ljudsko tudi Turje (nemško: Ossiacher Tauern) so gozdnato pogorje na srednjem Koroškem, med Osojskim jezerom na severozahodu in Vrbskim jezerom na jugovzhodu.
Koroški Slovenci in Osojske Ture · Okraj Celovec-dežela in Osojske Ture ·
Otok, Koroška
Otok ob Vrbskem jezeru (nemško: Maria Wörth) je občina na zgodovinsko dvojezičnem področju Južne Koroške, v okraju Celovec-dežela.
Koroški Slovenci in Otok, Koroška · Okraj Celovec-dežela in Otok, Koroška ·
Podjuna
Podjuna in Dolina Bele (tudi Podjunsko polje), geografsko spadata k vzhodnemu delu avstrijske zvezne dežele Koroške.
Koroški Slovenci in Podjuna · Okraj Celovec-dežela in Podjuna ·
Pokrče
Pokrče (narečno) je zgodovinsko dvojezična občina z 3029 prebivalci (stanje 1. januar 2011) v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Koroški Slovenci in Pokrče · Okraj Celovec-dežela in Pokrče ·
Rož
Rož Rož je ime za okoli 20 km dolgo in 3 do 4 km široko dolino Drave med Gurami in Karavankami v južni Celovški kotlini na Koroškem v Avstriji.
Koroški Slovenci in Rož · Okraj Celovec-dežela in Rož ·
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Koroški Slovenci in Slovenščina · Okraj Celovec-dežela in Slovenščina ·
Teholica
Teholica (tudi Dholica, uradno Teholica ob Vrbskem jezeru) je občina na zgodovinsko dvojezičnem območju Južne Koroške, v okraju Celovec-dežela.
Koroški Slovenci in Teholica · Okraj Celovec-dežela in Teholica ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Koroški Slovenci in Okraj Celovec-dežela imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Koroški Slovenci in Okraj Celovec-dežela
Primerjava med Koroški Slovenci in Okraj Celovec-dežela
Koroški Slovenci 198 odnose, medtem ko je Okraj Celovec-dežela 33. Saj imajo skupno 26, indeks Jaccard je 11.26% = 26 / (198 + 33).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Koroški Slovenci in Okraj Celovec-dežela. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: