Podobnosti med Konstantinopelsko obzidje in Zgodovina Rimskega cesarstva
Konstantinopelsko obzidje in Zgodovina Rimskega cesarstva še 57 stvari v skupni (v Unijapedija): Aleksej I. Komnen, Anatolija, Andronik II. Paleolog, Andronik III. Paleolog, Antiohija, Arkadij, Atila, Avari, Balkan, Beneška republika, Bitinija, Bizantinsko cesarstvo, Bospor, Egipt, Genovska republika, Grščina, Hagija Sofija, Heraklij, Huni, Ikonoklazem, Ivan II. Komnen, Ivan VI. Kantakuzen, Izak II. Angel, Justinijan I., Kartagina (občina), Kijev, Kijevska Rusija, Konstancij II., Konstantin I. Veliki, Konstantin XI. Paleolog, ..., Konstantinopel, Konstantinopelski hipodrom, Kreta, Krum, Latinsko cesarstvo, Leon III. Izavrijec, Leon V. Armenec, Magn Maksim, Manuel I. Komnen, Mehmed II. Osvajalec, Mihael VIII. Paleolog, Nikejsko cesarstvo, Nikifor II. Fokas, Omajadski kalifat, Osmansko cesarstvo, Papež, Pescenij Niger, Prvo bolgarsko cesarstvo, Rimsko cesarstvo, Septimij Sever, Solun, Teodozij I., Tomaž Slovan, Trakija, Trapezundsko cesarstvo, Vandali, Vlaška. Razširi indeks (27 več) »
Aleksej I. Komnen
Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.
Aleksej I. Komnen in Konstantinopelsko obzidje · Aleksej I. Komnen in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Anatolija in Konstantinopelsko obzidje · Anatolija in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Andronik II. Paleolog
Andronik II.
Andronik II. Paleolog in Konstantinopelsko obzidje · Andronik II. Paleolog in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Andronik III. Paleolog
Andronik III.
Andronik III. Paleolog in Konstantinopelsko obzidje · Andronik III. Paleolog in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Antiohija
Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.
Antiohija in Konstantinopelsko obzidje · Antiohija in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Arkadij
Arkadij (latinsko, grško Ἀρκάδιος), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 395 do svoje smrti leta 408, * 377/378, † 1. maj 408. Bil je šibek vladar, namesto katerega je vladala vrsta močnih ministrov in njegova žena Elija Evdoksija.
Arkadij in Konstantinopelsko obzidje · Arkadij in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Atila
Atila (gotsko attila, slovensko očka), hunski vojskovodja, * Kavkaz, okoli 406, † Panonija 16. marca 453.
Atila in Konstantinopelsko obzidje · Atila in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Avari
Brez opisa.
Avari in Konstantinopelsko obzidje · Avari in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Balkan in Konstantinopelsko obzidje · Balkan in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Beneška republika in Konstantinopelsko obzidje · Beneška republika in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Bitinija
Bitinija je bila antična pokrajina, kraljestvo, perzijska satrapija in rimska provinca v severozahodni Mali Aziji.
Bitinija in Konstantinopelsko obzidje · Bitinija in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Bizantinsko cesarstvo in Konstantinopelsko obzidje · Bizantinsko cesarstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Bospor
Bospor je morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot na severozahodu Turčije.
Bospor in Konstantinopelsko obzidje · Bospor in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Egipt in Konstantinopelsko obzidje · Egipt in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Genovska republika
Genovska republika (ligursko: Repúbbrica de Zêna) je bila neodvisna država v Liguriji na severozahodni obali Apeninskega polotoka (1005–1797), Korziki (1347–1768) in številnih drugih ozemljih v Sredozemlju.
Genovska republika in Konstantinopelsko obzidje · Genovska republika in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Grščina in Konstantinopelsko obzidje · Grščina in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Hagija Sofija
Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).
Hagija Sofija in Konstantinopelsko obzidje · Hagija Sofija in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Heraklij
Flavij Heraklij Avgust, po poreklu Armenec, je bil od 5.
Heraklij in Konstantinopelsko obzidje · Heraklij in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Huni in Konstantinopelsko obzidje · Huni in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Ikonoklazem
Ikonoklazem (grško.
Ikonoklazem in Konstantinopelsko obzidje · Ikonoklazem in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Ivan II. Komnen
Ivan II.
Ivan II. Komnen in Konstantinopelsko obzidje · Ivan II. Komnen in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Ivan VI. Kantakuzen
Ivan VI.
Ivan VI. Kantakuzen in Konstantinopelsko obzidje · Ivan VI. Kantakuzen in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Izak II. Angel
Izak II.
Izak II. Angel in Konstantinopelsko obzidje · Izak II. Angel in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Justinijan I. in Konstantinopelsko obzidje · Justinijan I. in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Kartagina (občina)
Kartagina je občina v guvernatu Tunis v Tuniziji.
Kartagina (občina) in Konstantinopelsko obzidje · Kartagina (občina) in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Kijev
Kijev (Kyjiv) je glavno in največje mesto Ukrajine.
Kijev in Konstantinopelsko obzidje · Kijev in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Kijevska Rusija
Kijevska Rusija (starovzhodnoslovansko Ки́евская Русь) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja.
Kijevska Rusija in Konstantinopelsko obzidje · Kijevska Rusija in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Konstancij II.
Konstancij II. (latinsko: Flavius Julius Constantius Augustus), cesar Rimskega cesarstva od leta 337 do 361, * 7.
Konstancij II. in Konstantinopelsko obzidje · Konstancij II. in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22. maj 337, Nikomedija, Bitinija.
Konstantin I. Veliki in Konstantinopelsko obzidje · Konstantin I. Veliki in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Konstantin XI. Paleolog
Konstantin XI.
Konstantin XI. Paleolog in Konstantinopelsko obzidje · Konstantin XI. Paleolog in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Konstantinopel in Konstantinopelsko obzidje · Konstantinopel in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Konstantinopelski hipodrom
Središče Konstantinopla s hipodromom Kačji steber s Tutmozovin obeliskom v ozadju Podstavek Tutmozovega obeliska, na katerem Teodozij I. iz svoje lože zmagovalcu dirke podeljuje lovorjev venec Zidan obelisk Povorka cehov pred sultanom na konstantinopelskem hipodromu; osmanska miniatura iz zbirke ''Surname-i Vehbi'' Konstantinopelski hipodrom ali Konstantinov hipodrom je bil hipodrom in kulturno središče Konstantinopla, glavnega mesta Bizantinskega cesarstva.
Konstantinopelski hipodrom in Konstantinopelsko obzidje · Konstantinopelski hipodrom in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Kreta
Kreta (Kréte) je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju (od zahoda do vzhoda je dolg preko 270 kilometrov).
Konstantinopelsko obzidje in Kreta · Kreta in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Krum
Bolgarija pod kanom Krumom; ozemlja, ki jih je sam osvojil, so obarvana rumeno Krum Grozni (bolgarsko: Крум, Krum), bolgarski vladar z začetkom vladanja med letoma 796 in 803 do leta 814, * ni znano, † 13. april 814.
Konstantinopelsko obzidje in Krum · Krum in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Latinsko cesarstvo
Latinsko cesarstvo (tudi Konstantinopelsko latinsko cesarstvo; uradno latinsko ime Imperium Romaniae) je bila križarska država, ki so jo po zasedbi Bizanca leta 1204 ustanovili voditelji četrtega križarskega pohoda.
Konstantinopelsko obzidje in Latinsko cesarstvo · Latinsko cesarstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Leon III. Izavrijec
Leon III.
Konstantinopelsko obzidje in Leon III. Izavrijec · Leon III. Izavrijec in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Leon V. Armenec
Leon V. Armenec (grško: Λέων Ε΄ ὁ Ἀρμένιος), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 813 do 820, * 775, † 25.
Konstantinopelsko obzidje in Leon V. Armenec · Leon V. Armenec in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Magn Maksim
Magn Maksim (latinsko, valižansko Macsen Wledig), znan tudi kot Maksimijan, je bil uzurpator in od leta 383 do 388 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * okoli 335, 28. avgust 388.
Konstantinopelsko obzidje in Magn Maksim · Magn Maksim in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Manuel I. Komnen
Manuel I. Komnen (grško) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 1143 do 1180, * 28. november 1118, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † 24. september 1180, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Konstantinopelsko obzidje in Manuel I. Komnen · Manuel I. Komnen in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Mehmed II. Osvajalec
Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.
Konstantinopelsko obzidje in Mehmed II. Osvajalec · Mehmed II. Osvajalec in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Mihael VIII. Paleolog
Mihael VIII.
Konstantinopelsko obzidje in Mihael VIII. Paleolog · Mihael VIII. Paleolog in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Nikejsko cesarstvo
Nikejsko cesarstvo (grško: Βασίλειον τῆς Νίκαιας, turško: İznik İmparatorluğu) je bila največja bizantinska grška država, ki so jo ustanovili plemiči Bizantinskega cesarstva po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Konstantinopelsko obzidje in Nikejsko cesarstvo · Nikejsko cesarstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Nikifor II. Fokas
Nikifor II.
Konstantinopelsko obzidje in Nikifor II. Fokas · Nikifor II. Fokas in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Omajadski kalifat
Omajadski kalifat je bil drugi od štirih velikih arabskih kalifatov, ki so bili ustanovljeni po smrti preroka Mohameda.
Konstantinopelsko obzidje in Omajadski kalifat · Omajadski kalifat in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Konstantinopelsko obzidje in Osmansko cesarstvo · Osmansko cesarstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Konstantinopelsko obzidje in Papež · Papež in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Pescenij Niger
Pescenij Niger (latinsko), rimski uzurpator od leta 193 do 194 v letu petih cesarjev, * okoli 135, † 194, Antiohija, Sirija.
Konstantinopelsko obzidje in Pescenij Niger · Pescenij Niger in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Prvo bolgarsko cesarstvo
Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.
Konstantinopelsko obzidje in Prvo bolgarsko cesarstvo · Prvo bolgarsko cesarstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Konstantinopelsko obzidje in Rimsko cesarstvo · Rimsko cesarstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Septimij Sever
Septimij Sever (latinsko: Lucius Septimius Severus Augustus), poznan tudi kot Sever, cesar Rimskega cesarstva od leta 193-211, * 11.
Konstantinopelsko obzidje in Septimij Sever · Septimij Sever in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Konstantinopelsko obzidje in Solun · Solun in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Teodozij I.
Teodozij I. Veliki (tudi Flavij Teodozij) vzhodnorimski cesar, * 346, Cauca, Španija, † 17. januar 395, Milano.
Konstantinopelsko obzidje in Teodozij I. · Teodozij I. in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Tomaž Slovan
Tomaž Slovan, bizantinski vojskovodja in samozvani cesar, ki je v letih 820-823 vodil velik upor proti bizantinskemu cesarju Mihaelu II. Amorijcu, * okoli 760, Gaziura, Bizantinsko cesarstvo, † oktober 823, Arkadiopol, Bizantinsko cesarstvo.
Konstantinopelsko obzidje in Tomaž Slovan · Tomaž Slovan in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Trakija
Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.
Konstantinopelsko obzidje in Trakija · Trakija in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Trapezundsko cesarstvo
Trapezundsko cesarstvo (grško Βασίλειον τής Τραπεζούντας, Basileion tis Trapezountas, turško Trabzon İmparatorluğu) je bila nasledstvena država Bizantinskega cesarstva, ki so jo ustanovili Grki na južni obali Črnega morja po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Konstantinopelsko obzidje in Trapezundsko cesarstvo · Trapezundsko cesarstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Vandali
Vandali so dandanes poznani predvsem zaradi oplenitve Rima leta 455 n. št. Zaradi tega dejanja je še dandanes njihovo ime povezano z vandalizmom. Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.
Konstantinopelsko obzidje in Vandali · Vandali in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Vlaška
Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.
Konstantinopelsko obzidje in Vlaška · Vlaška in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Konstantinopelsko obzidje in Zgodovina Rimskega cesarstva imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Konstantinopelsko obzidje in Zgodovina Rimskega cesarstva
Primerjava med Konstantinopelsko obzidje in Zgodovina Rimskega cesarstva
Konstantinopelsko obzidje 130 odnose, medtem ko je Zgodovina Rimskega cesarstva 444. Saj imajo skupno 57, indeks Jaccard je 9.93% = 57 / (130 + 444).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Konstantinopelsko obzidje in Zgodovina Rimskega cesarstva. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: