Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Konstantinopel in Valensov akvadukt

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Konstantinopel in Valensov akvadukt

Konstantinopel vs. Valensov akvadukt

Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924). Valensov akvadukt je bil rimski sistem vodovodov, ki je oskrboval Konstantinopel, glavno mesto vzhodnega rimskega cesarstva.

Podobnosti med Konstantinopel in Valensov akvadukt

Konstantinopel in Valensov akvadukt še 16 stvari v skupni (v Unijapedija): Avari, Bazilij II., Bizanc, Carigrad, Justinijan I., Konstantin I. Veliki, Konstantin V. Kopronim, Latinsko cesarstvo, Marmarsko morje, Mehmed II. Osvajalec, Palača Topkapi, Teodozij I., Teodozij II., Trakija, Valens, Velika palača v Konstantinoplu.

Avari

Brez opisa.

Avari in Konstantinopel · Avari in Valensov akvadukt · Poglej več »

Bazilij II.

Bazilij (Vasilij) II. (grško Βασίλειος Β΄) z vzdevkom Ubijalec Bolgarov (grško Βουλγαροκτόνος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva iz Makedonske dinastije, ki je vladal od 10.

Bazilij II. in Konstantinopel · Bazilij II. in Valensov akvadukt · Poglej več »

Bizanc

thumb Bizanc (grško: Βυζάντιον, latinsko: Bizantium), antično grško mesto, ki so ga na južnem vhodu v Bosporsko ožino leta 667 pred n. št.

Bizanc in Konstantinopel · Bizanc in Valensov akvadukt · Poglej več »

Carigrad

Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.

Carigrad in Konstantinopel · Carigrad in Valensov akvadukt · Poglej več »

Justinijan I.

Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).

Justinijan I. in Konstantinopel · Justinijan I. in Valensov akvadukt · Poglej več »

Konstantin I. Veliki

Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22. maj 337, Nikomedija, Bitinija.

Konstantin I. Veliki in Konstantinopel · Konstantin I. Veliki in Valensov akvadukt · Poglej več »

Konstantin V. Kopronim

Konstantin V. Kopronim (grško: Κωνσταντίνος Ε΄ Κοπρώνυμος), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 741 do 775, * 718, † 14. september 775.

Konstantin V. Kopronim in Konstantinopel · Konstantin V. Kopronim in Valensov akvadukt · Poglej več »

Latinsko cesarstvo

Latinsko cesarstvo (tudi Konstantinopelsko latinsko cesarstvo; uradno latinsko ime Imperium Romaniae) je bila križarska država, ki so jo po zasedbi Bizanca leta 1204 ustanovili voditelji četrtega križarskega pohoda.

Konstantinopel in Latinsko cesarstvo · Latinsko cesarstvo in Valensov akvadukt · Poglej več »

Marmarsko morje

Marmarsko morjeSlika NASA Marmársko morje (tudi Marmorno morje, Mrámorno morje; (turško: Marmara denizi, grško: Μαρμαρα̃ Θάλασσα ali Προποντίδα) je 280 km dolgo (od Gallipolija do Izmita) in 80 km široko celinsko morje med Balkanskim polotokom in Malo Azijo, ki ga od Črnega morja loči ožina Bospor, od Egejskega morja pa ožina Dardanele. Površina morja je 11.655 km², od česar odpade 182 km² na otoke. V sredini doseže morje največjo globino okoli 1.261 m. Na vzhodu ga zaključuje Izmirski zaliv, na jugovzhodu pa zaliv Mudanya. Marmarsko morje deli Turčijo na evropski in azijski del, je torej na nek način tudi medcelinsko morje. V Marmarskem morju ležita dve skupini otokov, znani kot Prinčevi in Marmarski otoki. Slednji so znani po bogatih virih marmorja, po katerem je morje tudi dobilo ime (marmaros je grški izraz za marmor). Antično grško ime za to morje je Propontis (Προποντίς, -ίδος). Beseda je sestavljenka, pro- (pred) in pont- (morje); Grki so morali prepluti Marmarsko morje, da so prišli do Črnega morja. * Kategorija:Robna morja.

Konstantinopel in Marmarsko morje · Marmarsko morje in Valensov akvadukt · Poglej več »

Mehmed II. Osvajalec

Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.

Konstantinopel in Mehmed II. Osvajalec · Mehmed II. Osvajalec in Valensov akvadukt · Poglej več »

Palača Topkapi

Palača Topkapı ali Serail je velik muzej v okrožju Fatih v Carigradu v Turčiji.

Konstantinopel in Palača Topkapi · Palača Topkapi in Valensov akvadukt · Poglej več »

Teodozij I.

Teodozij I. Veliki (tudi Flavij Teodozij) vzhodnorimski cesar, * 346, Cauca, Španija, † 17. januar 395, Milano.

Konstantinopel in Teodozij I. · Teodozij I. in Valensov akvadukt · Poglej več »

Teodozij II.

Teodozij II. (Flavius Theodosius Junior Augustus), tudi Teodozij Mlajši in Teodozij Lepopisec, cesar Bizantinskega cesarstva od leta 408 do 450, * 10.

Konstantinopel in Teodozij II. · Teodozij II. in Valensov akvadukt · Poglej več »

Trakija

Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.

Konstantinopel in Trakija · Trakija in Valensov akvadukt · Poglej več »

Valens

Valens (grško Ουάλης, latinsko) je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 364 do 378, * 328, Cibalae, Panonija, 9. avgust 378, Odrin, Trakija.

Konstantinopel in Valens · Valens in Valensov akvadukt · Poglej več »

Velika palača v Konstantinoplu

Mozaik iz Velike palače (5. stoletje) Velika palača v Konstantinoplu (grško: Μέγα Παλάτιον, latinsko: Palatium Magnum, turško: Büyük Saray), poznana tudi kot Sveta palača (grško: Ιερόν Παλάτιον, latinsko: Sacrum Palatium, je bil velik palačni kompleks na jugovzhodnem delu polotoka med Zlatim rogom in Marmarskim morjem, v današnji carigrajski mestni četrti Fatih (Stari Carigrad). Palača je bila od leta 330 do 1081 glavna rezidenca cesarjev Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva in središče državne administracije. Ohranilo se je samo nekaj ostankov palače in del njenih temeljev.

Konstantinopel in Velika palača v Konstantinoplu · Valensov akvadukt in Velika palača v Konstantinoplu · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Konstantinopel in Valensov akvadukt

Konstantinopel 113 odnose, medtem ko je Valensov akvadukt 37. Saj imajo skupno 16, indeks Jaccard je 10.67% = 16 / (113 + 37).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Konstantinopel in Valensov akvadukt. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:

Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »