Hitreje kot brskalnik!
153 odnosi: Afrika, Alpe, Anatolija, Anglija, Apolon, Arij, Arijanstvo, Arles, Atanazij Veliki, Črno morje, Balkan, Bitinija, Bitka pri Milvijskem mostu, Bizanc, Bizantinska aristokracija in birokracija, Bizantinsko cesarstvo, Bog, Bolgarija, Carigrad, Damnatio memoriae, Dioklecijan, Dioklecijanovo preganjanje, Donava, Dunaj, Egipt, Ekumenski koncil, Emona, Evropa, Evzebij Cezarejski, Francija, Galija, Grščina, Gregorijanski koledar, Grki, Hrvaška, Iberski polotok, Iliri, Italija, Jezus Kristus, Jordan, Julijanski koledar, Kip, Klavdij II. Gotski, Konkubinat, Konstancij II., Konstancij Klor, Konstans, Konstantin II., Konstantinopel, Konstantinska dinastija, ..., Konzul, Krščanstvo, Kvartodecimanizem, Latinščina, Marseille, Mezija, Mezopotamija, Milano, Milanski edikt, Nadškof, Nemčija, Niš, Nikejsko cesarstvo, Nikomedija, Odrin, Palestina (regija), Panegirik, Panonija (rimska provinca), Patriarh, Perzija, Pikti, Pontonski most, Ravena, Ren, Rim, Rimsko cesarstvo, Samomor, Sarkofag, Sasanidsko cesarstvo, Seznam bizantinskih cesarjev, Seznam rimskih cesarjev, Sirija, Sofija, Solun, Srbija, Sveta Helena, Svetnik, Tempelj, Teolog, Teologija, Tetrarhija, Tiran, Tolerančni edikt (311), Trakija, Trier, Turčija, Uzurpator, Velika Britanija, Verona, Vzhodna pravoslavna cerkev, 1. avgust, 1. maj, 1. marec, 11. maj, 11. november, 18. september, 19. september, 21. maj, 22. maj, 25. julij, 268, 27. februar, 270, 271, 272, 273, 28. februar, 28. oktober, 29. oktober, 293, 298, 3. julij, 3. junij, 30. april, 301, 302, 303, 304, 305, 306, 307, 308, 309, 310, 311, 312, 313, 314, 316, 317, 318, 321, 323, 324, 325, 326, 327, 330, 335, 337, 4. stoletje, 8. oktober, 9. september. Razširi indeks (103 več) »
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Afrika · Poglej več »
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Alpe · Poglej več »
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Anatolija · Poglej več »
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Anglija · Poglej več »
Apolon
Apólon (grško Απόλλων, pomeni rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je bog lokostrelstva, sonca in glasbe.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Apolon · Poglej več »
Arij
Árij (grško:, latinsko: Arius), krščanski duhovnik iz Aleksandrije, * 250 do 256, Libija(?); †336, Carigrad.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Arij · Poglej več »
Arijanstvo
Arijánstvo (tudi arijanízem ali arianízem; latinsko arianismus) je krščanski verski nauk škofa Arija iz Aleksandrije.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Arijanstvo · Poglej več »
Arles
Arles (okcitansko/provansalsko Arle, klasičnih in mistralskih normah; klasično latinsko: Arelate) je obalno mesto in občina v južni Franciji, podprefektura v departmaju Bouches-du-Rhône v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, v nekdanji provinci Provansa.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Arles · Poglej več »
Atanazij Veliki
Sveti Atanazij Veliki (grško: Ἀθανάσιος, Athanásios), oziroma Sveti Atanazij Aleksandrijski (Sveti Atanazij Spoznavalec ali tudi Papež Sveti Atanazij I., Aleksandrijski) je krščanski svetnik, škof, spoznavalec in cerkveni učitelj * okrog 295 Aleksandrija, Egipt, † 2. maj 373, Aleksandrija (Egipt, Rimsko cesarstvo).
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Atanazij Veliki · Poglej več »
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Črno morje · Poglej več »
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Balkan · Poglej več »
Bitinija
Bitinija je bila antična pokrajina, kraljestvo, perzijska satrapija in rimska provinca v severozahodni Mali Aziji.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Bitinija · Poglej več »
Bitka pri Milvijskem mostu
Bitka pri Milvijskem mostu je bila bitka med rimskima cesarjema Konstantinom I. in Maksencijem, ki je potekala 28. oktobra 312.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Bitka pri Milvijskem mostu · Poglej več »
Bizanc
thumb Bizanc (grško: Βυζάντιον, latinsko: Bizantium), antično grško mesto, ki so ga na južnem vhodu v Bosporsko ožino leta 667 pred n. št.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Bizanc · Poglej več »
Bizantinska aristokracija in birokracija
Bazilija II. (976–1025) v slavnostni opravi, na katerega angela polagata cesarsko krono Bizantinsko cesarstvo je imelo zapleten aristokratski in birokratski sistem, ki ga je nasledilo od Rimskega cesarstva.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Bizantinska aristokracija in birokracija · Poglej več »
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »
Bog
V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Bog · Poglej več »
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Bolgarija · Poglej več »
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Carigrad · Poglej več »
Damnatio memoriae
Geta; Getov obraz je izbrisan zaradi ''damnatio memoriae'' na ukaz njegovega brata Damnatio memoriae je latinski izraz, ki v dobesednem prevodu pomeni »prekletstvo spomina«.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Damnatio memoriae · Poglej več »
Dioklecijan
Dioklecijan (latinsko), rimski cesar med letoma 284 in 305, * okoli 245, Dalmacija;, † 311, Split.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Dioklecijan · Poglej več »
Dioklecijanovo preganjanje
stolnice svetega Rafaela, Dubuque, Iowa. V oltarju je shranjena škatla z ostanki Ceziana, mladega dečka, ki so ga mučili v času Dioklecijanovega preganjanja. Dioklecijanovo preganjanje je bila zadnja in najhujša faza preganjanja kristjanov v Rimskem imperiju.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Dioklecijanovo preganjanje · Poglej več »
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Donava · Poglej več »
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Dunaj · Poglej več »
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Egipt · Poglej več »
Ekumenski koncil
Ekumenski koncil (tudi vesoljni cerkveni zbor) je sestanek krščanskih škofov celotne Cerkve, namenjen razpravi o problemih, ki zadevajo Cerkev v celoti.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Ekumenski koncil · Poglej več »
Emona
Emona je bila rimska naselbina v središču današnje Ljubljane; samo ime pa je verjetno keltskega, predrimskega izvora.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Emona · Poglej več »
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Evropa · Poglej več »
Evzebij Cezarejski
Chronicon''). Rokopis iz 13. stoletja Evzebij Cezarejski, starokrščanski duhovnik, teolog, cerkveni zgodovinar, katoliški škof in svetovalec Konstantina I. Velikega; * okoli 263, Cezareja (Caesarea Maritima, sedaj Izrael), † 30. maj 339, Cezareja.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Evzebij Cezarejski · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Francija · Poglej več »
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Galija · Poglej več »
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Grščina · Poglej več »
Gregorijanski koledar
Gregorijanski, tudi krščanski koledar ali zahodni koledar, je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po vsem svetu.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Gregorijanski koledar · Poglej več »
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Grki · Poglej več »
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Hrvaška · Poglej več »
Iberski polotok
Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Iberski polotok · Poglej več »
Iliri
Iliri (antično grško: Ἰλλυριοί, latinsko: Illyrii ali Illyri), skupina plemen, ki so že pred letom 2000 pr.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Iliri · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Italija · Poglej več »
Jezus Kristus
Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz in (v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33. Večina sodobnih poznavalcev antike se strinja, da je Jezus dejansko obstajal in da je bil judovski rabin iz Galileje, ki je ustno razširjal svoj nauk. Krstil ga je Janez Krstnik. Križan je bil v Jeruzalemu po ukazu rimskega prefekta Poncija Pilata. Učenjaki so osnovali več portretov zgodovinskega Jezusa, ki ga pogosto prikazujejo kot nosilca ene od naslednjih vlog: voditelj apokaliptičnega gibanja, mesija, karizmatični zdravilec, čudodelec, modrec in filozof ali družbeni reformator, ki se je zavzemal za enakost vseh ljudi. Primerjali so novozavezne zapise z nekrščanskimi zgodovinskimi zapisi, da bi sestavili kronologijo Jezusovega življenja. Najširše uporabljena koledarska doba, v kateri je trenutno leto (okrajšano kot Anno Domini (n. št.), temelji na srednjeveški oceni leta Jezusovega rojstva. Kristjani verujejo, da je Jezus v svetu edinstvenega pomena. Krščanska doktrina vključuje tudi verovanje, da je bil Jezus spočet od Svetega Duha, rojen Devici, da je delal čudeže, ustanovil krščansko Cerkev, umrl na križu kot daritev v spravo za grehe, vstal od mrtvih in šel v nebesa, od koder se bo vrnil ob koncu časov. Velik del krščanstva časti Jezusa kot utelešenega Božjega sina, drugo od treh oseb Svete Trojice. Nekaj krščanskih skupnosti zavrača trinitaričnost, deloma ali v celoti, kot neskripturalno. Islam Jezusa (navadno prečrkovanega kot Isa) dojema kot pomembnega preroka in mesijo. Za muslimane je Jezus prinašalec prerok in sporočevalec ter otrok deviškega rojstva, vendar ne božjega, niti ni umrl zaradi križanja. Judje zavračajo verovanje, da je Jezus pričakovani Mesija, saj ni izpolnil mesijanskih prerokb iz Tanaka.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Jezus Kristus · Poglej več »
Jordan
Reka Jordan, Galilejsko jezero in Mrtvo morje; satelitski posnetek Reka Jordan Oznaka reke Jordan Jordan je reka na Arabskem polotoku.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Jordan · Poglej več »
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Julijanski koledar · Poglej več »
Kip
Miloška Venera - eden najznamenitejših antičnih kipov Kip je tridimenzionalni izdelek, ki ima status umetniškega dela.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Kip · Poglej več »
Klavdij II. Gotski
Klavdij II.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Klavdij II. Gotski · Poglej več »
Konkubinat
Konkubinat se največkrat (vendar ne vedno) nanaša na družbeno stanje ženske, ki je v zakonskem razmerju z moškim, čeprav z njim ni poročena, saj le ta ne more biti poročen z njo, pogosto zaradi razlike v socialnem statusu.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Konkubinat · Poglej več »
Konstancij II.
Konstancij II. (latinsko: Flavius Julius Constantius Augustus), cesar Rimskega cesarstva od leta 337 do 361, * 7.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Konstancij II. · Poglej več »
Konstancij Klor
Konstancij I. (latinsko: Marcus Flavius Valerius Constantius Herculius Augustus),Martindale, str.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Konstancij Klor · Poglej več »
Konstans
Konstans (grško Κώνστας Α', latinsko),Jones, str.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Konstans · Poglej več »
Konstantin II.
Konstantin II. (latinsko: Flavius Claudius Constantinus Augustus),Jones, str.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Konstantin II. · Poglej več »
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Konstantinopel · Poglej več »
Konstantinska dinastija
Konstantinska dinastija je neformalno ime vladarske družine Rimskega cesarstva od Konstancija Klora († 305) do smrti Julijana Odpadnika († 363).
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Konstantinska dinastija · Poglej več »
Konzul
Konzul je lahko.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Konzul · Poglej več »
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Krščanstvo · Poglej več »
Kvartodecimanizem
Kvartodecimanizem je bilo krščansko versko gibanje, ki je zagovarjalo mnenje, da bi morali veliko noč praznovati 14.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Kvartodecimanizem · Poglej več »
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Latinščina · Poglej več »
Marseille
Marseille, 1575 Marseille je glavno mesto in občina jugovzhodne francoske regije Provansa-Alpe-Azurna obala, prefektura departmaja Bouches-du-Rhône.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Marseille · Poglej več »
Mezija
Mezija antična regija in kasneje rimska provinca na Balkanu južno od Donave.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Mezija · Poglej več »
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Mezopotamija · Poglej več »
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Milano · Poglej več »
Milanski edikt
Konstantin I. Veliki, bron, 4. stoletje tetrarhij. Palača, ki jo je v glavnini zgradil Maksimijan, Dioklecijanov socesar, je predstavljala velik kompleks z mnogimi zgradbami, vrtovi, dvorišči, tako za javno kot za privatno življenje cesarja - za potrebe dvora, cesarjeve družine in državnega uradništva. Romarska medalja iz Metza, 1913 Milanski edikt je verski tolerančni edikt iz leta 313, ki je izenačil kristjane v Rimskem cesarstvu s pripadniki drugih verstev, kar je zanje pomenilo svobodo verovanja in poslednično prekinitev preganjanja.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Milanski edikt · Poglej več »
Nadškof
Nadškof je naziv cerkvenega dostojanstvenika v krščanskih cerkvah, dejansko škofa, ki vodi nadškofijo.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Nadškof · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Nemčija · Poglej več »
Niš
Niš (srbsko Ниш) je z okoli 250.000 prebivalci (samo mesto okoli 200.000) tretje največje mesto v Srbiji za Beogradom in Novim Sadom.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Niš · Poglej več »
Nikejsko cesarstvo
Nikejsko cesarstvo (grško: Βασίλειον τῆς Νίκαιας, turško: İznik İmparatorluğu) je bila največja bizantinska grška država, ki so jo ustanovili plemiči Bizantinskega cesarstva po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Nikejsko cesarstvo · Poglej več »
Nikomedija
Nikomedija (današnji İzmit) je mesto v severozahodni Mali Aziji na skrajnem koncu zaliva Astacus (İzmit) v Propontu (Marmarsko morje).
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Nikomedija · Poglej več »
Odrin
Odrin, prej znan kot Adrianople ali Hadrianopolis, je mesto v Turčiji, v severozahodnem delu province Edirne in Vzhodne Trakije, blizu meje Turčije z Grčijo in Bolgarijo (5,22 kilometra od grške meje na najbližji točki).
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Odrin · Poglej več »
Palestina (regija)
Satelitski posnetek regije. Trenutne državne meje so označene s sivo barvo Palestina (Filasṭīn, Falasṭīn, Filisṭīn; Palaistinē; Palaestina; Palestina) je geografska regija v zahodni Aziji, ki vključuje Izrael, Zahodni breg, Gazo in po nekaterih definicijah dele zahodne Jordanije.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Palestina (regija) · Poglej več »
Panegirik
Panegirik je formalna oblika javnega govora ali pa pisane proze, ki praviloma v kronološkem redu opisuje velika dejanja neke osebe ali stvari v povečini častitljivi obliki in tonu.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Panegirik · Poglej več »
Panonija (rimska provinca)
Panonija (latinsko Panonnia, grško Παννονια), rimska provinca, ustanovljena v času cesarja Avgusta po zasedbi Tiberija v letih 12-9 pr.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Panonija (rimska provinca) · Poglej več »
Patriarh
Patriarh (grško.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Patriarh · Poglej več »
Perzija
Pêrzija je država, ki so jo stari Perzijci osnovali pod kraljem Ahemenom (okoli 700 do 675 pr. n. št.) iz vladarske rodbine Ahemenidov.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Perzija · Poglej več »
Pikti
Pikti so bili plemenska konfederacija narodov, ki so živeli v današnji vzhodni in severni Škotski v času pozne železne dobe in zgodnjega srednjega veka.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Pikti · Poglej več »
Pontonski most
Stalni pontonski most preko Visle, Poljska Pontonski most, poznan tudi kot plavajoči most, je oblika mostu, ki je sestavljen iz plavajočih delov, povezanih med seboj ter s pomočjo plošč ali desk prirejen za promet ljudi in vozil.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Pontonski most · Poglej več »
Ravena
Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Ravena · Poglej več »
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Ren · Poglej več »
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Rim · Poglej več »
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Rimsko cesarstvo · Poglej več »
Samomor
Samomòr (tudi suicíd, latinsko sui caedere - ubiti samega sebe) je dejanje, s katerim človek sam namerno povzroči svojo smrt, oziroma si vzame življenje.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Samomor · Poglej več »
Sarkofag
Vipavi Sarkofag je škatlasta pogrebna krsta za truplo, najpogosteje izklesana iz kamna in stoji nad zemljo, lahko pa je tudi zakopana.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Sarkofag · Poglej več »
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Sasanidsko cesarstvo · Poglej več »
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Seznam bizantinskih cesarjev · Poglej več »
Seznam rimskih cesarjev
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Seznam rimskih cesarjev · Poglej več »
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Sirija · Poglej več »
Sofija
Sofija (bolgarsko София) je glavno mesto Bolgarije, v jugovzhodni Evropi na Balkanskem polotoku, ki ima okoli 1,3 milijona prebivalcev.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Sofija · Poglej več »
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Solun · Poglej več »
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Srbija · Poglej več »
Sveta Helena
Sveta Helena, izvirno Flavia Julia Helena Augusta, znana tudi kot Helena Konstantinopelska, žena cesarja Konstancija Klora in mati Konstantina I. Velikega, * med 248 in 250, Drepanum v Bitiniji, † verjetno 18. avgust 330, Nikomedija (danes Izmit).
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Sveta Helena · Poglej več »
Svetnik
Svetniški zavetniki Evrope: sv. Benedikt Nursijski, sv. Ciril in Metod, sv. Brigita Švedska, sv. Katarina Sienska, sv. Edith Stein Svetnik (ženska oblika svetnica) je oseba, ki jo je Rimskokatoliška cerkev, razglasila za svetnika zaradi izrednih vrlin in svetosti.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Svetnik · Poglej več »
Tempelj
Budistični tempelj in samostan Samye v Tibetu Majevski ''Tempelj velikega jaguarja'', Tikal, Gvatemala, je visok 47 m) Têmpelj je objekt v katerem se odvijajo predvsem verski ali duhovni obredi.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Tempelj · Poglej več »
Teolog
Teolog je znanstvenik, ki se ukvarja s preučevanjem teologije.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Teolog · Poglej več »
Teologija
Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje. Kot akademska disciplina se predava na univerzah po vsem svetu, v obliki fakultet (ang. Faculty of Theology), bogoslovnih semenišč (ang. Seminaries) ali bogoslovnih šol (ang. Schools of divinity).
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Teologija · Poglej več »
Tetrarhija
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Tetrarhija je sistem vladanja, v katerem je moč razdeljena med štiri posameznike, ki pa se je v praksi zelo redko izvajala.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Tetrarhija · Poglej več »
Tiran
Tiran (grško τύραννος, týrannos) v sodobni različici pomeni absolutni vladar, neomejen z zakonom ali statutom, ali tisti, ki si je prilastil legitimno neodvisnost.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Tiran · Poglej več »
Tolerančni edikt (311)
Tolerančni edikt je 30. aprila 311 izdal rimski cesar Galerij v vzhodnorimski prestolnici Nikomediji in z njim je razglasil versko toleranco do vseh oblik verovanj, vključno s krščanstvom.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Tolerančni edikt (311) · Poglej več »
Trakija
Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Trakija · Poglej več »
Trier
Trier (latinsko, francosko Trèves, IPA, luksemburško Tréier) je univerzitetno mesto z nekaj več kot 100.000 prebivalci ob reki Mozeli v Nemčiji, zgrajeno na ostankih rimske Augusta Treverorum.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Trier · Poglej več »
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Turčija · Poglej več »
Uzurpator
Uzurpator (iz latinskega usurpatio – prilaščanje, prisvajanje) je posameznik ali skupina posameznikov, ki s silo in brez pravne osnove pridobi in ohranja oblast ali pravice drugega.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Uzurpator · Poglej več »
Velika Britanija
Velika Britanija je geografsko poimenovanje otoka v severnovzhodnem predelu Atlantskega oceana, ki obsega večino ozemlja Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Velika Britanija · Poglej več »
Verona
Zemljevid centra mesta Verona je mesto v severni Italiji, glavno mesto Veronske pokrajine v deželi Benečiji (Veneto) ter sedež škofije Verona.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Verona · Poglej več »
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in Vzhodna pravoslavna cerkev · Poglej več »
1. avgust
1.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in 1. avgust · Poglej več »
1. maj
1.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in 1. maj · Poglej več »
1. marec
1.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in 1. marec · Poglej več »
11. maj
11.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in 11. maj · Poglej več »
11. november
11.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in 11. november · Poglej več »
18. september
18.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in 18. september · Poglej več »
19. september
19.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in 19. september · Poglej več »
21. maj
21.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in 21. maj · Poglej več »
22. maj
22.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in 22. maj · Poglej več »
25. julij
25.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in 25. julij · Poglej več »
268
268 (CCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in 268 · Poglej več »
27. februar
27.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in 27. februar · Poglej več »
270
270 (CCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in 270 · Poglej več »
271
271 (CCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in 271 · Poglej več »
272
272 (CCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in 272 · Poglej več »
273
273 (CCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in 273 · Poglej več »
28. februar
28.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in 28. februar · Poglej več »
28. oktober
28.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in 28. oktober · Poglej več »
29. oktober
29.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in 29. oktober · Poglej več »
293
293 (CCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in 293 · Poglej več »
298
298 (CCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in 298 · Poglej več »
3. julij
3.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in 3. julij · Poglej več »
3. junij
3.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in 3. junij · Poglej več »
30. april
30.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in 30. april · Poglej več »
301
301 (CCCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in 301 · Poglej več »
302
302 (CCCII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in 302 · Poglej več »
303
303 (CCCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in 303 · Poglej več »
304
304 (CCCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in 304 · Poglej več »
305
305 (CCCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in 305 · Poglej več »
306
306 (CCCVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in 306 · Poglej več »
307
307 (CCCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in 307 · Poglej več »
308
308 (CCCVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in 308 · Poglej več »
309
309 (CCCIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in 309 · Poglej več »
310
310 (CCCX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in 310 · Poglej več »
311
311 (CCCXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in 311 · Poglej več »
312
312 (CCCXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in 312 · Poglej več »
313
313 (CCCXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in 313 · Poglej več »
314
314 (CCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in 314 · Poglej več »
316
316 (CCCXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in 316 · Poglej več »
317
317 (CCCXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in 317 · Poglej več »
318
318 (CCCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in 318 · Poglej več »
321
321 (CCCXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in 321 · Poglej več »
323
323 (CCCXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in 323 · Poglej več »
324
324 (CCCXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in 324 · Poglej več »
325
325 (CCCXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in 325 · Poglej več »
326
326 (CCCXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in 326 · Poglej več »
327
327 (CCCXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in 327 · Poglej več »
330
330 (CCCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in 330 · Poglej več »
335
335 (CCCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in 335 · Poglej več »
337
337 (CCCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in 337 · Poglej več »
4. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 1. stoletje | 2. stoletje | 3. stoletje | 4.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in 4. stoletje · Poglej več »
8. oktober
8.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in 8. oktober · Poglej več »
9. september
9.
Novo!!: Konstantin I. Veliki in 9. september · Poglej več »
Preusmerja sem:
Konstantin I., Konstantin Veliki.
