Podobnosti med Konstantin I. Veliki in Zgodovina Rimskega cesarstva
Konstantin I. Veliki in Zgodovina Rimskega cesarstva še 39 stvari v skupni (v Unijapedija): Afrika, Alpe, Anatolija, Arijanstvo, Balkan, Bitinija, Bizantinsko cesarstvo, Bolgarija, Dioklecijan, Donava, Egipt, Grščina, Iberski polotok, Iliri, Jezus Kristus, Konstancij II., Konstancij Klor, Konstans, Konstantin II., Konstantinopel, Krščanstvo, Latinščina, Mezija, Milano, Milanski edikt, Nikejsko cesarstvo, Odrin, Panonija (rimska provinca), Patriarh, Ravena, ..., Ren, Rimsko cesarstvo, Sasanidsko cesarstvo, Solun, Tetrarhija, Trakija, Trier, Uzurpator, Vzhodna pravoslavna cerkev. Razširi indeks (9 več) »
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Afrika in Konstantin I. Veliki · Afrika in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Alpe in Konstantin I. Veliki · Alpe in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Anatolija in Konstantin I. Veliki · Anatolija in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Arijanstvo
Arijánstvo (tudi arijanízem ali arianízem; latinsko arianismus) je krščanski verski nauk škofa Arija iz Aleksandrije.
Arijanstvo in Konstantin I. Veliki · Arijanstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Balkan in Konstantin I. Veliki · Balkan in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Bitinija
Bitinija je bila antična pokrajina, kraljestvo, perzijska satrapija in rimska provinca v severozahodni Mali Aziji.
Bitinija in Konstantin I. Veliki · Bitinija in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Bizantinsko cesarstvo in Konstantin I. Veliki · Bizantinsko cesarstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Bolgarija in Konstantin I. Veliki · Bolgarija in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Dioklecijan
Dioklecijan (latinsko), rimski cesar med letoma 284 in 305, * okoli 245, Dalmacija;, † 311, Split.
Dioklecijan in Konstantin I. Veliki · Dioklecijan in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Donava in Konstantin I. Veliki · Donava in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Egipt in Konstantin I. Veliki · Egipt in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Grščina in Konstantin I. Veliki · Grščina in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Iberski polotok
Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.
Iberski polotok in Konstantin I. Veliki · Iberski polotok in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Iliri
Iliri (antično grško: Ἰλλυριοί, latinsko: Illyrii ali Illyri), skupina plemen, ki so že pred letom 2000 pr.
Iliri in Konstantin I. Veliki · Iliri in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Jezus Kristus
Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz in (v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33. Večina sodobnih poznavalcev antike se strinja, da je Jezus dejansko obstajal in da je bil judovski rabin iz Galileje, ki je ustno razširjal svoj nauk. Krstil ga je Janez Krstnik. Križan je bil v Jeruzalemu po ukazu rimskega prefekta Poncija Pilata. Učenjaki so osnovali več portretov zgodovinskega Jezusa, ki ga pogosto prikazujejo kot nosilca ene od naslednjih vlog: voditelj apokaliptičnega gibanja, mesija, karizmatični zdravilec, čudodelec, modrec in filozof ali družbeni reformator, ki se je zavzemal za enakost vseh ljudi. Primerjali so novozavezne zapise z nekrščanskimi zgodovinskimi zapisi, da bi sestavili kronologijo Jezusovega življenja. Najširše uporabljena koledarska doba, v kateri je trenutno leto (okrajšano kot Anno Domini (n. št.), temelji na srednjeveški oceni leta Jezusovega rojstva. Kristjani verujejo, da je Jezus v svetu edinstvenega pomena. Krščanska doktrina vključuje tudi verovanje, da je bil Jezus spočet od Svetega Duha, rojen Devici, da je delal čudeže, ustanovil krščansko Cerkev, umrl na križu kot daritev v spravo za grehe, vstal od mrtvih in šel v nebesa, od koder se bo vrnil ob koncu časov. Velik del krščanstva časti Jezusa kot utelešenega Božjega sina, drugo od treh oseb Svete Trojice. Nekaj krščanskih skupnosti zavrača trinitaričnost, deloma ali v celoti, kot neskripturalno. Islam Jezusa (navadno prečrkovanega kot Isa) dojema kot pomembnega preroka in mesijo. Za muslimane je Jezus prinašalec prerok in sporočevalec ter otrok deviškega rojstva, vendar ne božjega, niti ni umrl zaradi križanja. Judje zavračajo verovanje, da je Jezus pričakovani Mesija, saj ni izpolnil mesijanskih prerokb iz Tanaka.
Jezus Kristus in Konstantin I. Veliki · Jezus Kristus in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Konstancij II.
Konstancij II. (latinsko: Flavius Julius Constantius Augustus), cesar Rimskega cesarstva od leta 337 do 361, * 7.
Konstancij II. in Konstantin I. Veliki · Konstancij II. in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Konstancij Klor
Konstancij I. (latinsko: Marcus Flavius Valerius Constantius Herculius Augustus),Martindale, str.
Konstancij Klor in Konstantin I. Veliki · Konstancij Klor in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Konstans
Konstans (grško Κώνστας Α', latinsko),Jones, str.
Konstans in Konstantin I. Veliki · Konstans in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Konstantin II.
Konstantin II. (latinsko: Flavius Claudius Constantinus Augustus),Jones, str.
Konstantin I. Veliki in Konstantin II. · Konstantin II. in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Konstantin I. Veliki in Konstantinopel · Konstantinopel in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Konstantin I. Veliki in Krščanstvo · Krščanstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Konstantin I. Veliki in Latinščina · Latinščina in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Mezija
Mezija antična regija in kasneje rimska provinca na Balkanu južno od Donave.
Konstantin I. Veliki in Mezija · Mezija in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Konstantin I. Veliki in Milano · Milano in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Milanski edikt
Konstantin I. Veliki, bron, 4. stoletje tetrarhij. Palača, ki jo je v glavnini zgradil Maksimijan, Dioklecijanov socesar, je predstavljala velik kompleks z mnogimi zgradbami, vrtovi, dvorišči, tako za javno kot za privatno življenje cesarja - za potrebe dvora, cesarjeve družine in državnega uradništva. Romarska medalja iz Metza, 1913 Milanski edikt je verski tolerančni edikt iz leta 313, ki je izenačil kristjane v Rimskem cesarstvu s pripadniki drugih verstev, kar je zanje pomenilo svobodo verovanja in poslednično prekinitev preganjanja.
Konstantin I. Veliki in Milanski edikt · Milanski edikt in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Nikejsko cesarstvo
Nikejsko cesarstvo (grško: Βασίλειον τῆς Νίκαιας, turško: İznik İmparatorluğu) je bila največja bizantinska grška država, ki so jo ustanovili plemiči Bizantinskega cesarstva po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Konstantin I. Veliki in Nikejsko cesarstvo · Nikejsko cesarstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Odrin
Odrin, prej znan kot Adrianople ali Hadrianopolis, je mesto v Turčiji, v severozahodnem delu province Edirne in Vzhodne Trakije, blizu meje Turčije z Grčijo in Bolgarijo (5,22 kilometra od grške meje na najbližji točki).
Konstantin I. Veliki in Odrin · Odrin in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Panonija (rimska provinca)
Panonija (latinsko Panonnia, grško Παννονια), rimska provinca, ustanovljena v času cesarja Avgusta po zasedbi Tiberija v letih 12-9 pr.
Konstantin I. Veliki in Panonija (rimska provinca) · Panonija (rimska provinca) in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Patriarh
Patriarh (grško.
Konstantin I. Veliki in Patriarh · Patriarh in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Ravena
Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.
Konstantin I. Veliki in Ravena · Ravena in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Konstantin I. Veliki in Ren · Ren in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Konstantin I. Veliki in Rimsko cesarstvo · Rimsko cesarstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Konstantin I. Veliki in Sasanidsko cesarstvo · Sasanidsko cesarstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Konstantin I. Veliki in Solun · Solun in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Tetrarhija
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Tetrarhija je sistem vladanja, v katerem je moč razdeljena med štiri posameznike, ki pa se je v praksi zelo redko izvajala.
Konstantin I. Veliki in Tetrarhija · Tetrarhija in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Trakija
Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.
Konstantin I. Veliki in Trakija · Trakija in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Trier
Trier (latinsko, francosko Trèves, IPA, luksemburško Tréier) je univerzitetno mesto z nekaj več kot 100.000 prebivalci ob reki Mozeli v Nemčiji, zgrajeno na ostankih rimske Augusta Treverorum.
Konstantin I. Veliki in Trier · Trier in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Uzurpator
Uzurpator (iz latinskega usurpatio – prilaščanje, prisvajanje) je posameznik ali skupina posameznikov, ki s silo in brez pravne osnove pridobi in ohranja oblast ali pravice drugega.
Konstantin I. Veliki in Uzurpator · Uzurpator in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Konstantin I. Veliki in Vzhodna pravoslavna cerkev · Vzhodna pravoslavna cerkev in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Konstantin I. Veliki in Zgodovina Rimskega cesarstva imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Konstantin I. Veliki in Zgodovina Rimskega cesarstva
Primerjava med Konstantin I. Veliki in Zgodovina Rimskega cesarstva
Konstantin I. Veliki 153 odnose, medtem ko je Zgodovina Rimskega cesarstva 444. Saj imajo skupno 39, indeks Jaccard je 6.53% = 39 / (153 + 444).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Konstantin I. Veliki in Zgodovina Rimskega cesarstva. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: