Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Konstanta fine strukture in Kvantna gravitacija

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Konstanta fine strukture in Kvantna gravitacija

Konstanta fine strukture vs. Kvantna gravitacija

Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki. Kvántna gravitácija je področje teoretične fizike, ki poskuša opisati gravitacijo po načelih kvantne mehanike, in kjer kvantnih pojavov ni mogoče zanemariti – na primer blizu strnjenih astrofizikalnih teles, kjer so gravitacijski pojavi močni.

Podobnosti med Konstanta fine strukture in Kvantna gravitacija

Konstanta fine strukture in Kvantna gravitacija še 34 stvari v skupni (v Unijapedija): Albert Einstein, Astronomsko telo, Atom, Coulombov zakon, Dilaton, Elektrika in magnetizem, Elektromagnetna interakcija, Elektron, Foton, Galaksija, Gravitacijska konstanta, Gravitacijsko polje, Graviton, John Archibald Wheeler, Kaluza-Kleinova teorija, Kozmologija, Kvantna mehanika, Osnovna sila, Osnovni delec, Osnovni naboj, Physical Review, Physical Review Letters, Planckova dolžina, Posebna teorija relativnosti, Prostor-čas, Renormalizacija, Skalarno polje, Snov, Spin, Težnost, ..., Teorija relativnosti, Teorija superstrun, Teorija velikega poenotenja, Zvezda. Razširi indeks (4 več) »

Albert Einstein

Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.

Albert Einstein in Konstanta fine strukture · Albert Einstein in Kvantna gravitacija · Poglej več »

Astronomsko telo

Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.

Astronomsko telo in Konstanta fine strukture · Astronomsko telo in Kvantna gravitacija · Poglej več »

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Atom in Konstanta fine strukture · Atom in Kvantna gravitacija · Poglej več »

Coulombov zakon

Coulombov zákon je v fiziki zakon, ki podaja, kako sila med dvema točkastima električnima nabojema pojema z razdaljo.

Coulombov zakon in Konstanta fine strukture · Coulombov zakon in Kvantna gravitacija · Poglej več »

Dilaton

Dilatón je domnevni delec, ki se pojavlja v teoriji strun.

Dilaton in Konstanta fine strukture · Dilaton in Kvantna gravitacija · Poglej več »

Elektrika in magnetizem

Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.

Elektrika in magnetizem in Konstanta fine strukture · Elektrika in magnetizem in Kvantna gravitacija · Poglej več »

Elektromagnetna interakcija

Eléktromagnétna interákcija je ena od štirih osnovnih sil v naravi.

Elektromagnetna interakcija in Konstanta fine strukture · Elektromagnetna interakcija in Kvantna gravitacija · Poglej več »

Elektron

Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.

Elektron in Konstanta fine strukture · Elektron in Kvantna gravitacija · Poglej več »

Foton

Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.

Foton in Konstanta fine strukture · Foton in Kvantna gravitacija · Poglej več »

Galaksija

Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.

Galaksija in Konstanta fine strukture · Galaksija in Kvantna gravitacija · Poglej več »

Gravitacijska konstanta

Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.

Gravitacijska konstanta in Konstanta fine strukture · Gravitacijska konstanta in Kvantna gravitacija · Poglej več »

Gravitacijsko polje

Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.

Gravitacijsko polje in Konstanta fine strukture · Gravitacijsko polje in Kvantna gravitacija · Poglej več »

Graviton

Gravitón je v fiziki domnevni osnovni delec, ki prenaša gravitacijo v večini sistemov kvantne gravitacije.

Graviton in Konstanta fine strukture · Graviton in Kvantna gravitacija · Poglej več »

John Archibald Wheeler

John Archibald Wheeler, ameriški fizik in kozmolog, * 9. julij 1911, Jacksonville, Florida, ZDA, † 12. april 2008, Highstown, New Jersey, ZDA.

John Archibald Wheeler in Konstanta fine strukture · John Archibald Wheeler in Kvantna gravitacija · Poglej več »

Kaluza-Kleinova teorija

Kaluza-Kleinova teorija je fizikalna teorija, ki poskuša združiti osnovni sili gravitacije in elektromagnetne sile.

Kaluza-Kleinova teorija in Konstanta fine strukture · Kaluza-Kleinova teorija in Kvantna gravitacija · Poglej več »

Kozmologija

Kozmologíja (starogrško: kosmología.

Konstanta fine strukture in Kozmologija · Kozmologija in Kvantna gravitacija · Poglej več »

Kvantna mehanika

Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.

Konstanta fine strukture in Kvantna mehanika · Kvantna gravitacija in Kvantna mehanika · Poglej več »

Osnovna sila

Osnòvna síla je mehanizem, s katerim delujejo delci drug na drugega, ki ga ni mogoče pojasniti z drugim, še osnovnejšim mehanizmom.

Konstanta fine strukture in Osnovna sila · Kvantna gravitacija in Osnovna sila · Poglej več »

Osnovni delec

Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.

Konstanta fine strukture in Osnovni delec · Kvantna gravitacija in Osnovni delec · Poglej več »

Osnovni naboj

Osnovni naboj je po absolutni vrednosti najmanjši električni naboj v naravi.

Konstanta fine strukture in Osnovni naboj · Kvantna gravitacija in Osnovni naboj · Poglej več »

Physical Review

Physical Review je ena od najstarejših in spoštovanih strokovnih znanstvenih revij, ki izdaja raziskave z vseh področij fizike.

Konstanta fine strukture in Physical Review · Kvantna gravitacija in Physical Review · Poglej več »

Physical Review Letters

Physical Review Letters je ena najuglednejših fizikalnih strokovnih znanstvenih revij.

Konstanta fine strukture in Physical Review Letters · Kvantna gravitacija in Physical Review Letters · Poglej več »

Planckova dolžina

Planckova dolžina (oznake \ell_ \!\,, l_ \!\,, L_ \!\, in l_ \!\) je v fiziki naravna enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo prepotuje svetloba v Planckovem času.

Konstanta fine strukture in Planckova dolžina · Kvantna gravitacija in Planckova dolžina · Poglej več »

Posebna teorija relativnosti

svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.

Konstanta fine strukture in Posebna teorija relativnosti · Kvantna gravitacija in Posebna teorija relativnosti · Poglej več »

Prostor-čas

Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.

Konstanta fine strukture in Prostor-čas · Kvantna gravitacija in Prostor-čas · Poglej več »

Renormalizacija

Renormalizacija se v kvantni teoriji polja, statistični mehaniki in teoriji samopodobnih geometričnih struktur nanaša na zbirko tehnik, ki se uporabljajo za iskanje limite kontinuuma.

Konstanta fine strukture in Renormalizacija · Kvantna gravitacija in Renormalizacija · Poglej več »

Skalarno polje

Skalarno polje je funkcija, ki vsaki točki prostora pripiše skalar.

Konstanta fine strukture in Skalarno polje · Kvantna gravitacija in Skalarno polje · Poglej več »

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Konstanta fine strukture in Snov · Kvantna gravitacija in Snov · Poglej več »

Spin

Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.

Konstanta fine strukture in Spin · Kvantna gravitacija in Spin · Poglej več »

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Konstanta fine strukture in Težnost · Kvantna gravitacija in Težnost · Poglej več »

Teorija relativnosti

Slavna enačba Teoriji relativnosti sta dve fizikalni teoriji, ki ju je objavil Albert Einstein: posebna teorija relativnosti in splošna teorija relativnosti.

Konstanta fine strukture in Teorija relativnosti · Kvantna gravitacija in Teorija relativnosti · Poglej več »

Teorija superstrun

Teoríja súperstrún je sodobna fizikalna teorija, ki poskuša opisati vse osnovne delce in osnovne sile narave z enotnim prijemom.

Konstanta fine strukture in Teorija superstrun · Kvantna gravitacija in Teorija superstrun · Poglej več »

Teorija velikega poenotenja

Teorija velikega poenotenja ali veliko poenotenje (angleško grand unification, grand unified theory ali okrajšano GUT) je fizikalna teorija, ki združuje močno interakcijo in elektrošibko interakcijo.

Konstanta fine strukture in Teorija velikega poenotenja · Kvantna gravitacija in Teorija velikega poenotenja · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Konstanta fine strukture in Zvezda · Kvantna gravitacija in Zvezda · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Konstanta fine strukture in Kvantna gravitacija

Konstanta fine strukture 206 odnose, medtem ko je Kvantna gravitacija 53. Saj imajo skupno 34, indeks Jaccard je 13.13% = 34 / (206 + 53).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Konstanta fine strukture in Kvantna gravitacija. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: