Podobnosti med Konservatizem in Zgodovina Združenih držav Amerike
Konservatizem in Zgodovina Združenih držav Amerike še 29 stvari v skupni (v Unijapedija): Abraham Lincoln, Avstro-Ogrska, Dunaj, Evropa, Francija, Franklin Delano Roosevelt, George Walker Bush, Indija, Komunizem, Liberalizem, Monarhija, Nacionalsocializem, Napoleon Bonaparte, Osmansko cesarstvo, Pearl Harbor, Prva svetovna vojna, Religija, Republikanska stranka (ZDA), Revolucija, Ronald Reagan, Ruski imperij, Socializem, Sovjetska zveza, Splav, Tradicionalizem, Tretji rajh, Velika gospodarska kriza, Zahodna Evropa, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Abraham Lincoln
Abraham Lincoln (tudi Abe Lincoln, »Pošteni Abe« in »Veliki emancipator« (Great Emancipator), ameriški politik, * 12. februar 1809, Sinking Spring Farm pri Hodgenvillu, okrožje Hardin, Kentucky, ZDA, † 15. april 1865, Washington. Lincoln je bil 16. predsednik Združenih držav Amerike (od leta 1861 do 1865) in prvi republikanski predsednik. Močno je nasprotoval širjenju suženjstva v zvezna ozemlja, zato je njegova zmaga na predsedniških volitvah leta 1860 še podkrepila razdelitev naroda na dva dela. Pred njegovo umestitvijo marca 1861 se je sedem južnih suženjskih zveznih držav odcepilo od ZDA, ustanovilo Konfederacijske države Amerike ter v upravljanje prevzelo trdnjave ter drugo lastnino ZDA in njene vojske na svojem ozemlju. Ti dogodki so kmalu privedli do ameriške državljanske vojne. Lincoln je bil prekaljen politik, ki je s spretnim uravnotežanjem nasprotujočih si mnenj in usmerjanju medsebojno sovražnih skupin k skupnemu cilju pripeljal vojno do zmage ZDA nad odcepljenimi konfederacijskimi državami. Njegove vodstvene sposobnosti so se izkazale v diplomatskem ravnanju z obmejnimi suženjskimi zveznimi državami na začetku bojev, v zavrnitvi poskusa kongresa, da bi ponovno uredil Lincolnov predsedniški kabinet (1862), v številnih govorih in objavah, ki so pripomogli k mobilizaciji severnih držav ter v zavrnitvi miru v predsedniški kampanji leta 1864. Nekateri ga grajajo zaradi izdajanja izvršnih ukazov, nasprotujočih habeas corpus ter zapiranja nasprotujočih vladnih uradnikov in nekaterih založnikov. Lincoln je imel močan vpliv na politične in družbene ustanove ZDA. Njegovo najpomembnejše dejanje je bilo tu morda osnovanje pogojev za večjo centralizacijo moči v zvezni vladi in oslabitev moči vlad posameznih zveznih držav, čeprav to ni dorečeno. Zvezna vlada je bila po t. i. rekonstrukciji ponovno oslabljena, sodobna administrativna zvezna država pa je nastala šele z Rooseveltovim New Dealom 70 let kasneje. Lincoln je bil tudi predsednik, ki je zahvalni dan proglasil za narodni praznik, ustanovil ministrstvo za poljedelstvo (čeprav ne na nivoju kabineta), prenovil narodno bančništvo in banke ter za zvezni državi priznal Zahodno Virginijo in Nevado. Prav tako je s podpisom Zakona o zemlji priseljencev (Homestead Act) leta 1862 spodbudil prizadevanja za naselitev belcev na ameriškem Zahodu. Kakorkoli, najbolj slovi po ključni vlogi pri ukinitvi suženjstva v ZDA z uzakonitvijo Razglasa o odpravi suženjstva (Emancipation Proclamation), ki je pripravil tla za popolno odpravo le-tega.
Abraham Lincoln in Konservatizem · Abraham Lincoln in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Avstro-Ogrska in Konservatizem · Avstro-Ogrska in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Dunaj in Konservatizem · Dunaj in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Evropa in Konservatizem · Evropa in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Francija in Konservatizem · Francija in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Franklin Delano Roosevelt
Franklin Delano Roosevelt, ameriški politik, predsednik ZDA, pravnik, * 30. januar 1882, Hyde Park, New York, † 12. april 1945, Warm Springs, Georgia, ZDA.
Franklin Delano Roosevelt in Konservatizem · Franklin Delano Roosevelt in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
George Walker Bush
George Walker Bush, ameriški politik, * 6. julij 1946, New Haven, Connecticut, ZDA.
George Walker Bush in Konservatizem · George Walker Bush in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Indija in Konservatizem · Indija in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Komunizem in Konservatizem · Komunizem in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Liberalizem
Liberalizem (iz lat. liberalis 'svoboden') je politični in gospodarski nauk, po katerem sta svoboda (ekonomska, verska, politična, nazorska itd.) in enakopravnost posameznika temelj družbenega napredka.
Konservatizem in Liberalizem · Liberalizem in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Monarhija
Nedržavne monarhije (delni seznam) Monarhija (starogrško μοναρχία monarchía 'vladavina enega') je oblika vladavine, kjer pripada najvišja oblast vladarju (na primer kralju).
Konservatizem in Monarhija · Monarhija in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Nacionalsocializem
Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.
Konservatizem in Nacionalsocializem · Nacionalsocializem in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Konservatizem in Napoleon Bonaparte · Napoleon Bonaparte in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Konservatizem in Osmansko cesarstvo · Osmansko cesarstvo in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Pearl Harbor
Satelitski posnetek pristanišča Pearl Harbor je ameriško pomorsko oporišče z uradnim imenom Joint Base Pearl Harbor–Hickam, na havajskem otoku Oahu.
Konservatizem in Pearl Harbor · Pearl Harbor in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Konservatizem in Prva svetovna vojna · Prva svetovna vojna in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Religija
Relígija (tudi vérstvo) je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.
Konservatizem in Religija · Religija in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Republikanska stranka (ZDA)
ameriške zastave, simbol stranke Republikanska stranka (Republican Party, tudi Grand Old Party ali GOP) je ena od dveh glavnih političnih strank v Združenih državah Amerike.
Konservatizem in Republikanska stranka (ZDA) · Republikanska stranka (ZDA) in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Revolucija
Revolucija je relativno hitra in absolutno dramatična sprememba (popolni preobrat).
Konservatizem in Revolucija · Revolucija in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Ronald Reagan
Ronald Wilson Reagan, ameriški filmski igralec, politik in predsednik ZDA, * 6. februar, 1911, Tampico, Illinois, † 5. junij, 2004.
Konservatizem in Ronald Reagan · Ronald Reagan in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Konservatizem in Ruski imperij · Ruski imperij in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Socializem
Rdeča zastava je prepoznani simbol socializma Socializem (latinsko socialis - družben) označuje politično filozofijo in družbeno ureditev, ki temelji na ukinitvi privatne lastnine produkcijskih sredstev.
Konservatizem in Socializem · Socializem in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Konservatizem in Sovjetska zveza · Sovjetska zveza in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Splav
Splav ali abortus je prekinitev zgodnje nosečnosti, ki se konča s smrtjo ploda in ne s porodom.
Konservatizem in Splav · Splav in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Tradicionalizem
Tradicionalizem imenujemo filozofsko smer, ki so jo začeli intelektualci v 20.
Konservatizem in Tradicionalizem · Tradicionalizem in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Konservatizem in Tretji rajh · Tretji rajh in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Velika gospodarska kriza
BDP med letoma 1920 in 1940 Velika gospodarska kriza oz.
Konservatizem in Velika gospodarska kriza · Velika gospodarska kriza in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Zahodna Evropa
ISS ob preletu Zahodne Evrope leta 2011 Zahodna Evropa je geografska enota Evrope, najdlje oddaljena od Azije, ki zajema nekaj visokorazvitih držav, ki se razlikujejo glede na kontekst.
Konservatizem in Zahodna Evropa · Zahodna Evropa in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Konservatizem in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske in Zgodovina Združenih držav Amerike ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Konservatizem in Zgodovina Združenih držav Amerike imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Konservatizem in Zgodovina Združenih držav Amerike
Primerjava med Konservatizem in Zgodovina Združenih držav Amerike
Konservatizem 67 odnose, medtem ko je Zgodovina Združenih držav Amerike 674. Saj imajo skupno 29, indeks Jaccard je 3.91% = 29 / (67 + 674).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Konservatizem in Zgodovina Združenih držav Amerike. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: