Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Koncentracijsko taborišče in Seznam zgodovinskih vsebin
Koncentracijsko taborišče in Seznam zgodovinskih vsebin še 33 stvari v skupni (v Unijapedija): Andrew Jackson, Avstrija, Švica, Burska vojna, Cerkev (organizacija), Dachau, Demokracija, Deportacija, Diktatura, Druga svetovna vojna, Fašizem, General, Gestapo, Geto, Holokavst, Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne, Koncentracijsko taborišče Auschwitz, Kraljevina Jugoslavija, Leninizem, Mao Cetung, Mesto, Mučenje, Nacionalsocializem, Nürnberški procesi, Organizacija združenih narodov, Pravo, Protestantizem, Prva svetovna vojna, Rasizem, Terorizem, ..., Tretji rajh, Uničevalno taborišče, Vladimir Lenin. Razširi indeks (3 več) »
Andrew Jackson
Andrew Jackson, ameriški politik, pravnik, plantažni lastnik in general, * 15. marec 1767, območje Waxhaws na meji med Severno in Južno Karolino, † 8. junij 1845, Nashville, Tennessee.
Andrew Jackson in Koncentracijsko taborišče · Andrew Jackson in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Avstrija in Koncentracijsko taborišče · Avstrija in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Švica in Koncentracijsko taborišče · Švica in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Burska vojna
Burska vojna je lahko.
Burska vojna in Koncentracijsko taborišče · Burska vojna in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Cerkev (organizacija)
Ušakov, ''Zadnja večerja'', 1685 Bazilika svetega Petra, VatikanBeseda Cerkev (pisana z veliko začetnico) označuje skupnost kristjanov in izhaja iz grške besede: kyriakon, ki pomeni »pripadajoči Gospodu«, oziroma iz nekoliko kasnejše grške besede: kyrikon (okrajšava za: kyrikon doma), ki pomeni »Gospodova hiša«.
Cerkev (organizacija) in Koncentracijsko taborišče · Cerkev (organizacija) in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Dachau
Dachau jeseni 2002 Dachau je bavarsko mesto, 20 km oddaljeno od Münchna in ima 40.000 prebivalcev.
Dachau in Koncentracijsko taborišče · Dachau in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Demokracija
Demokracíja (grško δημοκρατíα (demokratía) iz δημος (demos - ljudstvo) in κρατειν (kratein - vladati) oz. kratios(moč, oblast) - »vladavina ljudstva«) je oblika vladavine, v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz ljudstva.
Demokracija in Koncentracijsko taborišče · Demokracija in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Deportacija
Deportacija ljudi iz varšavskega geta med drugo svetovno vojno Deportacija ali izgon je izraz za prisilno preselitev posameznika ali dela prebivalstva v drug, oddaljen kraj.
Deportacija in Koncentracijsko taborišče · Deportacija in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Diktatura
Diktatura, tudi diktatorstvo, je politična ureditev, v kateri ima vladajoči razred, največkrat pa posameznik, neomejeno oblast.
Diktatura in Koncentracijsko taborišče · Diktatura in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Druga svetovna vojna in Koncentracijsko taborišče · Druga svetovna vojna in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Fašizem
Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.
Fašizem in Koncentracijsko taborišče · Fašizem in Seznam zgodovinskih vsebin ·
General
Generál (iz - splošen) je hkrati najvišja stopnja činov in vojaški čin v Slovenski vojski.
General in Koncentracijsko taborišče · General in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Gestapo
koncentracijskem taborišču Mauthausen Gestapo (kratica za Geheime Staatspolizei: tajna državna policija) je bila uradna tajna policijska organizacija v nacistični Nemčiji.
Gestapo in Koncentracijsko taborišče · Gestapo in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Geto
Vrata v Krakovski geto na Poljskem Géto prvoten pomen besede pomeni livarna, nemško-judovska uličica.
Geto in Koncentracijsko taborišče · Geto in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Holokavst
Holokávst (izvorno ὁλόκαυστος: hólos, »celota« in kaustós, »zažgan«), hebrejsko tudi šoa (השואה, HaShoah, dobesedno »katastrofa«), je sistematični genocid Judov, ki ga je izvajala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno.
Holokavst in Koncentracijsko taborišče · Holokavst in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne
Prva koncentracijska taborišča so nastala takoj po nacističnem prevzemu oblasti januarja 1933.
Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne in Koncentracijsko taborišče · Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Koncentracijsko taborišče Auschwitz
Zračni posnetek Auschwitza narejen med vojno Koncentracijsko taborišče Auschwitz je bilo nemško koncentracijsko taborišče med drugo svetovno vojno.
Koncentracijsko taborišče in Koncentracijsko taborišče Auschwitz · Koncentracijsko taborišče Auschwitz in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Koncentracijsko taborišče in Kraljevina Jugoslavija · Kraljevina Jugoslavija in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Leninizem
Vladimir Lenin, katerega pragmatična politika in politika je boljševiški avangardni stranki omogočila uresničitev oktobrske revolucije v Rusiji Leninizem je oznaka za določeno razumevanje družbeno-političnih problemov sveta in njegovega razvoja, je Leninova interpretacija in praktična aplikacija marksizma.
Koncentracijsko taborišče in Leninizem · Leninizem in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Mao Cetung
Mao Cetung (/ˈmaʊ (d)zəˈdʊŋ/; poenostavljena kitajščina: 毛泽东; tradicionalna kitajščina: 毛澤東; pinjin: Máo Zédōng) tudi Mao Dzedong ter poznan kot voditelj Mao, kitajski politik, državnik in prvi voditelj LRK, * 26. december 1893, Šaošan, Hunan, dinastija Čing, † 9. september 1976, Peking, Ljudska republika Kitajska.
Koncentracijsko taborišče in Mao Cetung · Mao Cetung in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Koncentracijsko taborišče in Mesto · Mesto in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Mučenje
Mučenje med špansko inkvizicijo Mučenje je vsakršna oblika namernega zadajanja bolečin, bodisi fizičnih ali duševnih, ki so lahko uporabljene kot sredstvo zastraševanja, maščevanja, kaznovanja ali kot sredstvo zasliševanja.
Koncentracijsko taborišče in Mučenje · Mučenje in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Nacionalsocializem
Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.
Koncentracijsko taborišče in Nacionalsocializem · Nacionalsocializem in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Nürnberški procesi
Obtoženci Hermann Göring, Rudolf Hess, Joachim von Ribbentrop, Wilhelm Keitel, Karl Dönitz, Erich Raeder, Baldur von Schirach in Fritz Sauckel Nürnberški procesi imenujemo vrsto sodnih procesov (vseh skupaj jih je bilo 12), predvsem znanih zaradi sojenja najpomembnejšim predstavnikom političnega, vojaškega in ekonomskega vodstva Tretjega rajha.
Koncentracijsko taborišče in Nürnberški procesi · Nürnberški procesi in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Organizacija združenih narodov
New Yorku. Urad OZN v Ženevi. Zastave članic pred sedežem generalne skupščine v New Yorku Organizacija združenih narodov, krajše Združeni narodi (UN), s kratico OZN ali ZN, je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta.
Koncentracijsko taborišče in Organizacija združenih narodov · Organizacija združenih narodov in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Pravo
Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.
Koncentracijsko taborišče in Pravo · Pravo in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Koncentracijsko taborišče in Protestantizem · Protestantizem in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Koncentracijsko taborišče in Prva svetovna vojna · Prva svetovna vojna in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Rasizem
Risba lobanj, s kakršnimi so zagovorniki rasizma »znanstveno« dokazovali, da so črnci ravno tako različni od belcev kot šimpanzi Rasizem je oblika diskriminacije, ki jo pogosto razlagajo kot skrajni vidik negativnega nacionalizma.
Koncentracijsko taborišče in Rasizem · Rasizem in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Terorizem
Teroristični napadi 11. septembra 2001 (na sliki stolpnici WTC) Terorizem je vsako organizirano nasilno dejanje, ki je usmerjeno proti civilistom/civilnim ustanovam v politične ali/in gospodarske namene.
Koncentracijsko taborišče in Terorizem · Seznam zgodovinskih vsebin in Terorizem ·
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Koncentracijsko taborišče in Tretji rajh · Seznam zgodovinskih vsebin in Tretji rajh ·
Uničevalno taborišče
Uničevalno taborišče Majdanek (2003) Uničevalno taborišče (nemško Vernichtungslager) je podvrsta koncentracijskega taborišča, katerega glavni namen je izpolnitev genocida oziroma democida.
Koncentracijsko taborišče in Uničevalno taborišče · Seznam zgodovinskih vsebin in Uničevalno taborišče ·
Vladimir Lenin
Vladímir Iljíč Uljánov - Lénin (rusko Владимир Ильич Ульянов - Ленин), ruski revolucionar, vodja boljševikov, prvi voditelj Sovjetske zveze, utemeljitelj leninizma, * 22. april (julijanski koledar: 10. april) 1870, Simbirsk, Ruski imperij, † 21. januar 1924, Gorki pri Moskvi, Sovjetska zveza.
Koncentracijsko taborišče in Vladimir Lenin · Seznam zgodovinskih vsebin in Vladimir Lenin ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Koncentracijsko taborišče in Seznam zgodovinskih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Koncentracijsko taborišče in Seznam zgodovinskih vsebin
Primerjava med Koncentracijsko taborišče in Seznam zgodovinskih vsebin
Koncentracijsko taborišče 163 odnose, medtem ko je Seznam zgodovinskih vsebin 1505. Saj imajo skupno 33, indeks Jaccard je 1.98% = 33 / (163 + 1505).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Koncentracijsko taborišče in Seznam zgodovinskih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
