Komunizem in Seznam zgodovinskih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Komunizem in Seznam zgodovinskih vsebin

Komunizem vs. Seznam zgodovinskih vsebin

Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi. Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.

Anabaptisti

Anabaptisiti ali prekrščevalci so pripadniki radikalnega versko-družbenega gibanja v dobi reformacije.

Anabaptisti in Komunizem · Anabaptisti in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Antanta

Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Antanta (francosko: Entente cordiale oz. Srčna zveza) je politična zveza držav, ki sta jo vladi Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske ter Francije sklenili leta 1904.

Antanta in Komunizem · Antanta in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Aristotel

Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).

Aristotel in Komunizem · Aristotel in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Étienne Cabet

Étienne Cabet francoski filozof, utopični socialist, * 1. januar 1788, Dijon, Côte-d'Or, Francija, † 9. november 1856, St. Louis, Missouri, ZDA.

Étienne Cabet in Komunizem · Étienne Cabet in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Birokracija

Birokratizem (iz francoščine bureau - prevleka uradniškega stola, urad, uradno osebje, in grško χρατεω, hrateo - vladati) je sistem v upravi, v katerem dominira formalizem in slepo sledenje predpisom brez občutka za njihov smisel in ne glede na resnične potrebe v konkretni situaciji.

Birokracija in Komunizem · Birokracija in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Boljševiki

Boris Mihajlovič Kustodijev, ''Boljševik'', Olje na platnu, 1920, Državna galerija Tretjakova, Moskva Boljševíki so bili frakcija marksistične Ruske socialdemokratske delavske stranke, ki so prevzeli oblast v oktobrski revoluciji leta 1917.

Boljševiki in Komunizem · Boljševiki in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Buržoazija

V kapitalističnem načinu produkcije je buržoazíja (tudi buržuazíja) razred, ki ima nadzor nad družbenimi produkcijskimi sredstvi.

Buržoazija in Komunizem · Buržoazija in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Cerkev (organizacija)

Ušakov, ''Zadnja večerja'', 1685 Bazilika svetega Petra, VatikanBeseda Cerkev (pisana z veliko začetnico) označuje skupnost kristjanov in izhaja iz grške besede: kyriakon, ki pomeni »pripadajoči Gospodu«, oziroma iz nekoliko kasnejše grške besede: kyrikon (okrajšava za: kyrikon doma), ki pomeni »Gospodova hiša«.

Cerkev (organizacija) in Komunizem · Cerkev (organizacija) in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Charles Fourier

François Marie Charles Fourier, francoski mislec, predstavnik utopičnega socializma; * 7. april 1772, Besançon, Francija, † 10. oktober 1837, Pariz.

Charles Fourier in Komunizem · Charles Fourier in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Dekolonizacija

Svet 1898. leta, na katerem so označeni svetovni imperiji.Dekolonizacija je odprava kolonializma, pri kateri domač narod vzpostavi in vzdržuje neodvisnost lastnih ozemelj od prvotnega kolonialista.

Dekolonizacija in Komunizem · Dekolonizacija in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Demokracija

Demokracíja (grško δημοκρατíα (demokratía) iz δημος (demos - ljudstvo) in κρατειν (kratein - vladati) oz. kratios(moč, oblast) - »vladavina ljudstva«) je oblika vladavine, v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz ljudstva.

Demokracija in Komunizem · Demokracija in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Demosten

Demosten (grško: Demosthenes), grški politik, vojskovodja in govornik, * 384 pr. n. št., Atene, Grčija, † 322 pr. n. št., Atene Grčija.

Demosten in Komunizem · Demosten in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Denar

Vzorec slike izmišljene bančne kartice ATM (Automatic Teller Machine, slovensko bančni avtomat ali bankomat). Največji del svetovnega denarja obstaja le v obliki knjižnega denarja, ki se prenaša med finančnimi računalniki. Različne plastične kartice in druge naprave nudijo posameznim potrošnikom možnost, da takšen denar elektronsko nakažejo na svoje bančne račune in plačujejo iz njih brez uporabe gotovine. kralju Juriju III., v kontrastu z beračem, ki so mu odsekali noge in roke, v levem kotu. Denar je vsak predmet ali preverljiv zapis o sredstvih, ki je splošno sprejet kot plačilo za blago in storitve ter za poplačilo dolgov, na primer davkov, v določeni državi ali družbeno-ekonomskem kontekstu.

Denar in Komunizem · Denar in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Država

Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr. Kašmir) ali so samostojne države (npr. Zahodna Sahara) ali država, znana pod istim imenom. Držáva je geografsko območje in neodvisna politična enota s svojo lastno vladavino, zakoni, pogosto tudi z ustavo, policijo, oboroženimi silami, davčnimi pravili in prebivalstvom.

Država in Komunizem · Država in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Državni udar

Tajskem leta 2006. Držávni udár ali púč je hitra, nasilna sprememba oblasti.

Državni udar in Komunizem · Državni udar in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Druga svetovna vojna in Komunizem · Druga svetovna vojna in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Eduard Bernstein

Eduard Bernstein, nemški politik in politični teoretik, * 6. januar 1850, Schöneberg, † 18. december 1932, Berlin.

Eduard Bernstein in Komunizem · Eduard Bernstein in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Fašizem

Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.

Fašizem in Komunizem · Fašizem in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Francoska revolucija

Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.

Francoska revolucija in Komunizem · Francoska revolucija in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Friedrich Engels

‎ Friedrich Engels, nem.

Friedrich Engels in Komunizem · Friedrich Engels in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Goli otok

Zapori na Golem otoku Goli (bolj poznan kot Goli otok) je otok v Jadranskem morju blizu hrvaške obale, leži med Rabom in celino v Kvarnerskem zalivu.

Goli otok in Komunizem · Goli otok in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Hladna vojna

Hladna vojna je oznaka za napeto politično stanje med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo z zavezniki obeh držav, Vzhodnim in Zahodnim blokom, ki se je začelo po koncu druge svetovne vojne.

Hladna vojna in Komunizem · Hladna vojna in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Industrijska revolucija

Industríjska revolúcija je prehod iz ročne v strojno proizvodnjo, industrializacija pa je proces, ki to izvede v praksi.

Industrijska revolucija in Komunizem · Industrijska revolucija in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Informbiro

Informbiro je kratica za Komunistični informacijski biro (1947–1955), nekakšno povezovalno organizacijo vseh komunističnih strank in kasneje komunističnih držav v Evropi.

Informbiro in Komunizem · Informbiro in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Jean-Jacques Rousseau

Jean-Jacques Rousseau, francoski književnik, filozof, pedagog in skladatelj, švicarskega rodu * 28. junij 1712, Ženeva, † 2. julij 1778, Ermenonville pri Parizu.

Jean-Jacques Rousseau in Komunizem · Jean-Jacques Rousseau in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Kapitalizem

Kapitalízem (iz besede kapital) je družbeno gospodarska ureditev, ki temelji na kapitalistični privatni lastnini in trgu.

Kapitalizem in Komunizem · Kapitalizem in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Karl Kautsky

Karl Johann Kautsky, češko-avstrijski filozof, novinar in marksistični teoretik, * 16. oktober 1854, Praga, Avstrijsko cesarstvo, † 17. oktober 1938, Amsterdam, Nizozemska.

Karl Kautsky in Komunizem · Karl Kautsky in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Karl Marx

Karl Heinrich Marx, nem.

Karl Marx in Komunizem · Karl Marx in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Klerik

Celju (2010) Klerik Etiopski duhovnik Švedski evangeličanski škof Hans Stiglund Klerik je izraz, ki je včasih označeval pripadnike stanu krščanske duhovščine, danes pa (v širšem smislu) pomeni vse ljudi, ki opravljajo verski poklic - tudi v drugih verah.

Klerik in Komunizem · Klerik in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Kominterna

Kominterna (daljše Komunistična internacionala; rusko Комминтерн, Komintern - Коммунистический интернационал, Kommunističeskij internacional; tudi: Tretja internacionala) je bila mednarodna zveza komunističnih strank in sorodnih gibanj z vsega sveta.

Kominterna in Komunizem · Kominterna in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Komunistični manifest

Komunistični manifest, izvorno Manifest komunistične stranke (Manifest der Kommunistischen Partei), je politični sestavek, ki sta ga napisala nemška filozofa Karl Marx in Friedrich Engels.

Komunistični manifest in Komunizem · Komunistični manifest in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Korejska vojna

Korejska vojna je bil oborožen konflikt med Severno Korejo s podporo Kitajske in Sovjetske zveze ter Južno Korejo s podporo Združenih Narodov.

Komunizem in Korejska vojna · Korejska vojna in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Kulturna revolucija

Velika proletarska kulturna revolucija (krajše kulturna revolucija) je bilo nasilno množično družbeno-politično gibanje v Ljudski republiki Kitajski od leta 1966 do smrti Maa Cetunga leta 1976.

Komunizem in Kulturna revolucija · Kulturna revolucija in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Leninizem

Vladimir Lenin, katerega pragmatična politika in politika je boljševiški avangardni stranki omogočila uresničitev oktobrske revolucije v Rusiji Leninizem je oznaka za določeno razumevanje družbeno-političnih problemov sveta in njegovega razvoja, je Leninova interpretacija in praktična aplikacija marksizma.

Komunizem in Leninizem · Leninizem in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Liberté, égalité, fraternité

Liberté, égalité, fraternité (francosko za »svobodo, enakost, bratstvo«) je moto Francije in Republike Haiti.

Komunizem in Liberté, égalité, fraternité · Liberté, égalité, fraternité in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Mao Cetung

Mao Cetung (/ˈmaʊ (d)zəˈdʊŋ/; poenostavljena kitajščina: 毛泽东; tradicionalna kitajščina: 毛澤東; pinjin: Máo Zédōng) tudi Mao Dzedong ter poznan kot voditelj Mao, kitajski politik, državnik in prvi voditelj LRK, * 26. december 1893, Šaošan, Hunan, dinastija Čing, † 9. september 1976, Peking, Ljudska republika Kitajska.

Komunizem in Mao Cetung · Mao Cetung in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Mark Tulij Cicero

Mark Tulij Cicero oz.

Komunizem in Mark Tulij Cicero · Mark Tulij Cicero in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Nacionalsocializem

Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.

Komunizem in Nacionalsocializem · Nacionalsocializem in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

NATO

Severnoatlantska pogodbena organizacija oz.

Komunizem in NATO · NATO in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Nikita Hruščov

Nikita Sergejevič Hruščov (rusko Ники́та Серге́евич Хрущёв), sovjetski politik, prvi sekretar komunistične partije Sovjetske zveze, * 17. april 1894, Kalinovka, Rusko cesarstvo, † 11. september 1971, Moskva, Sovjetska zveza.

Komunizem in Nikita Hruščov · Nikita Hruščov in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Oktobrska revolucija

Kremlju, Moskva, 1917 Oktobrska revolucija je razširjen naziv za vstajo v Petrogradu v noči iz 24.

Komunizem in Oktobrska revolucija · Oktobrska revolucija in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Oliver Cromwell

Oliver Cromwell, angleški vojskovodja in politik, * 25. april 1599, Huntingdon, Huntingdonshire, Cambridgeshire, † 3. september 1658, Palača Whitehall, Mesto Westminster.

Komunizem in Oliver Cromwell · Oliver Cromwell in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Papež

Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).

Komunizem in Papež · Papež in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Papež Leon XIII.

Leon XIII., papež in pesnik, * 2. marec 1810, Carpineto Romano, Lacij, Italija, † 20. julij 1903, Rim.

Komunizem in Papež Leon XIII. · Papež Leon XIII. in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Papež Pij XI.

Papež Pij XI. (Papa Pius Undecimus), rojen kot Ambrogio Damiano Achille Ratti, je bil italijanski rimskokatoliški duhovnik, nadškof, apostolski nuncij, kardinal in papež; * 31. maj 1857, Desio (Lombardija Lombardsko-beneško kraljestvo, Avstrijsko cesarstvo – danes Italija), † 10. februar 1939 Vatikan (Apostolska palača).

Komunizem in Papež Pij XI. · Papež Pij XI. in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Platon

Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.

Komunizem in Platon · Platon in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Politična levica

V politiki se izraz levica v glavnem uporablja za podporo bolj egalitarni družbi.

Komunizem in Politična levica · Politična levica in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Proletariat

Kritična interpretacija kapitalističnih družbenih razredov Proletariát (latinsko proletarius, siromašen državljan s številnimi otroci) je po marksistični teoriji eden od dveh družbenih razredov v kapitalističnem sistemu.

Komunizem in Proletariat · Proletariat in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Komunizem in Prva svetovna vojna · Prva svetovna vojna in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Puritanci

''Puritansko ognjišče'', ameriška fotografija iz leta 1906 Puritanec je privrženec puritanizma (puritas-čistost).

Komunizem in Puritanci · Puritanci in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Razpad Sovjetske zveze

Zastava Sovjetske zveze Razpad Sovjetske zveze je bil proces notranjega razpada znotraj Sovjetske zveze (ZSSR), ki je povzročil konec njenega obstoja kot suverene države.

Komunizem in Razpad Sovjetske zveze · Razpad Sovjetske zveze in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Razredni boj

Razrédni bòj označuje sovražen odnos in boj med izkoriščevalskim ter izkoriščanim razredom.

Komunizem in Razredni boj · Razredni boj in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Razsvetljenstvo

Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje, ki ga grobo uvrščamo v 18. stoletje.

Komunizem in Razsvetljenstvo · Razsvetljenstvo in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Rdeča garda

Politični slogan Rdeče garde na kampusu univerze Fudan v Šanghaju na Kitajskem pravi: "Branimo Centralni komite z (našo) krvjo in življenjem! Branimo predsednika Maa z (našo) krvjo in življenjem!" Rdeča garda (poenostavljena kitajščina: 红卫兵; tradicionalna kitajščina: 紅衛兵; pinjin: Hóng Wèibīng) je bilo množično paravojaško družbeno gibanje pod vodstvom študentov, ki ga je med letoma 1966 in 1967 mobiliziral in vodil kitajski voditelj Mao Cetung, med prvo fazo kitajske kulturne revolucije, ki jo je vodil.

Komunizem in Rdeča garda · Rdeča garda in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Revizionizem

Pri revizionizmu ne govorimo o splošni (in neposredni) diskreditaciji marksistične teorije; revizionizem na primer ne trdi, da se je Marx v svojih delih popolnoma motil glede kapitalistične družbe.

Komunizem in Revizionizem · Revizionizem in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Revolucija

Revolucija je relativno hitra in absolutno dramatična sprememba (popolni preobrat).

Komunizem in Revolucija · Revolucija in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Revolucije leta 1848

Prusije, Berlinu Revolucije leta 1848 so bile povezane revolucije, ki jih pogojno imenujemo tudi meščanske ali nacionalne revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe.

Komunizem in Revolucije leta 1848 · Revolucije leta 1848 in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Rosa Luxemburg

Rosa Luxemburg, marksistična politična teoretičarka, socialistična filozofinja in revolucionarka judovskega rodu, * 5. marec 1870 ali 1871, Zamość pri Lublinu, Ruski imperij (danes Poljska), † 15. januar 1919, Berlin, Nemčija.

Komunizem in Rosa Luxemburg · Rosa Luxemburg in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Socializem

Rdeča zastava je prepoznani simbol socializma Socializem (latinsko socialis - družben) označuje politično filozofijo in družbeno ureditev, ki temelji na ukinitvi privatne lastnine produkcijskih sredstev.

Komunizem in Socializem · Seznam zgodovinskih vsebin in Socializem · Poglej več »

Thomas Müntzer

Thomas Müntzer, nemški reformator, pridigar, teolog, *okoli 21.

Komunizem in Thomas Müntzer · Seznam zgodovinskih vsebin in Thomas Müntzer · Poglej več »

Totalitarizem

Totalitarizem kot pojem se je pojavil v petdesetih letih 20. stoletja v ZDA.

Komunizem in Totalitarizem · Seznam zgodovinskih vsebin in Totalitarizem · Poglej več »

Verska svoboda

Vérska svobôda ali svoboda verovanja je družbeno načelo.

Komunizem in Verska svoboda · Seznam zgodovinskih vsebin in Verska svoboda · Poglej več »

Vladimir Lenin

Vladímir Iljíč Uljánov - Lénin (rusko Владимир Ильич Ульянов - Ленин), ruski revolucionar, vodja boljševikov, prvi voditelj Sovjetske zveze, utemeljitelj leninizma, * 22. april (julijanski koledar: 10. april) 1870, Simbirsk, Ruski imperij, † 21. januar 1924, Gorki pri Moskvi, Sovjetska zveza.

Komunizem in Vladimir Lenin · Seznam zgodovinskih vsebin in Vladimir Lenin · Poglej več »

Zadruga

Zadruga (tudi "kooperativa", angl. cooperative, co-operative, coops) je posebna oblika družbeno gospodarskega povezovanja oseb.

Komunizem in Zadruga · Seznam zgodovinskih vsebin in Zadruga · Poglej več »