Hitreje kot brskalnik!
117 odnosi: Ašur, Abdžad, Abeceda, Abu Salabih, Ahemenidsko cesarstvo, Akadščina, Akadsko kraljestvo, Alalah, Amarnska pisma, Antioh I. Soter, Antiohov valj, Apnenec, Aramejščina, Ashmolov muzej, Asirija, Asurbanipal, Asurbanipalova knjižnica, Širaz, Številski sistem, Šulgi, Železna doba, Babilon, Babilonija, Behistunski napis, Beneška republika, Berlin, Blauova spomenika, Bližnji vzhod, Britanska vzhodnoindijska družba, Britanski muzej, Bronasta doba, Carigrajski arheološki muzej, Caylusova vaza, Darej I., Dingir, Eblaitščina, Elamščina, Enmebaragesi, Enmerkar in gospodar Arate, Ep o Gilgamešu, Esagila, Feničanska abeceda, Filologija, Girsu, Grščina, Hamurabi, Hamurabijev zakonik, Hatščina, Hatuša, Hetitščina, ..., Hetitski klinopis, Hieroglif, Histasp, Hurijščina, Indianapolis, Indoevropski jeziki, Irak, Iran, Isin, Islam, Japonščina, Jean-François Champollion, Kambiz I., Kambiz II., Kamen iz Rosette, Kamena doba, København, Kültepe, Kir II., Kitajska pisava, Kratka kronologija, Kserks I., Lagaš, Larsa, Latinščina, Louvre, Lugal, Lugalzagezi, Luvijščina, Mari, Mezopotamija, Mosul, Nabu, Naram-Sin Akadski, Nimintaba, Nipur, Nuzi, Pariz, Partsko cesarstvo, Perzepolis, Perzijščina, Piktogram, Rasamov valj, Rimuš, Samoglasnik, Satrapija, Semitski jeziki, Sipar, Sirija, Soglasnik, Stari Egipt, Stela (spomenik), Sumerščina, Sumerija, Suza, Tablice iz Eble, Taharka, Tell Šejk Hamad, Tiglat-Pileser I., Topografija, Turčija, Ugaritščina, Ugaritska besedila, Unicode, Ur, Urartščina, Uruk. Razširi indeks (67 več) »
Ašur
Ašur (akadsko Aššur, asirsko Aššur, asirsko novoaramejsko Ātûr, hebrejsko אַשּׁוּר, arabsko آشور, kurdsko Asûr), znan tudi kot Qal'at Sherqat in Kalah Shergat, je mesto Novoasirskega cesarstva.
Novo!!: Klinopis in Ašur · Poglej več »
Abdžad
Arabski abdžad, najbolj razširjen in najbolj poznan abdžad. Hebrejski abdžad, eden izmed petih abdžadov, ki se še uporabljajo v vsakdanjem življenju. Abdžad (abd͡ʒad; أبجد v arabščini, אבּג'ד v hebrejščini, angleško abjad) ali soglasniška abeceda je vrsta pisanja govora, ko vsak znak predstavlja en glas, v veliki večini soglasnik, samoglasnike pa je potrebno ugotoviti, saj običajno niso zapisani.
Novo!!: Klinopis in Abdžad · Poglej več »
Abeceda
Abecéda je pogosta vrsta sistema pisanja govora, v katerem vsak glas predstavlja svoj simbol (vendar nekateri simboli lahko predstavljajo več različnih glasov).
Novo!!: Klinopis in Abeceda · Poglej več »
Abu Salabih
Abu Salabih je skupina nizkih gomil (tellov) okoli 20 km severozahodno od starodavnega Nipurja v provinci Al-Qādisiyyah, Irak.
Novo!!: Klinopis in Abu Salabih · Poglej več »
Ahemenidsko cesarstvo
Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.
Novo!!: Klinopis in Ahemenidsko cesarstvo · Poglej več »
Akadščina
Akadščina (akadsko akkadû) je izumrl semitski jezik iz obširne afroazijske jezikovne družine, ki se je govoril v stari Mezopotamiji.
Novo!!: Klinopis in Akadščina · Poglej več »
Akadsko kraljestvo
Akadsko kraljestvo je bilo kraljestvo v Mezopozamiji.
Novo!!: Klinopis in Akadsko kraljestvo · Poglej več »
Alalah
Alalah (hetitsko Alalaḫ) je bila starodavna mestna država v pozni bronasti dobi v dolini reke Amuq v sedanji turški provinci Hatay.
Novo!!: Klinopis in Alalah · Poglej več »
Amarnska pisma
EA 161, pismo Amurrujskega vladarja Aziruja egipčanskemu faraonu Amarnska pisma, včasih tudi Amarnska korespondenca ali Amarnske tablice, so arhiv dopisov, napisanih na glinastih tablicah.
Novo!!: Klinopis in Amarnska pisma · Poglej več »
Antioh I. Soter
Antioh I. Soter (Soter pomeni Rešitelj) je bil od leta 281 do 261 pr.
Novo!!: Klinopis in Antioh I. Soter · Poglej več »
Antiohov valj
Antiohov valj je valj selevkidskega vladarja Antioha I. Soterja iz obdobja okoli 250 pr.
Novo!!: Klinopis in Antiohov valj · Poglej več »
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Novo!!: Klinopis in Apnenec · Poglej več »
Aramejščina
Brez opisa.
Novo!!: Klinopis in Aramejščina · Poglej več »
Ashmolov muzej
Ashmolov muzej (uradno ime Ashmolov muzej umetnosti in arheologije) na ulici Beaumont, Oxford, Anglija, je prvi univerzitetni muzej na svetu.
Novo!!: Klinopis in Ashmolov muzej · Poglej več »
Asirija
Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.
Novo!!: Klinopis in Asirija · Poglej več »
Asurbanipal
'''Eugène Delacroix: ''Asurbanipalova smrt'''''. Znano Delacroixovo delo prikazuje vladarjevo smrt in pokol vseh njegovih žena ob tem trenutku. Asurbanipal ali Ašurbanipal (akadsko Aššur-bāni-apli, sirsko ܐܫܘܪ ܒܢܐ ܐܦܠܐ, Ašur je ustvarjalec dediča) je bil asirski kralj, sin kralja Asarhadona in zadnji močni vladar Novoasirskega cesarstva (934-627 pr. n. št.),.
Novo!!: Klinopis in Asurbanipal · Poglej več »
Asurbanipalova knjižnica
Asurbanipalova kraljeva knjižnica, imenovana po zadnjem velikem vladarju Asirskega cesarstva Asurbanipalu, je zbirla več kot 30.000 klinopisnih glinastih tablic in fragmentov iz 7.
Novo!!: Klinopis in Asurbanipalova knjižnica · Poglej več »
Širaz
Širaz (Perzijdko: شیراز Shīrāz) je glavno mesto province Fars in peto najštevilčnejše mesto v Iranu.
Novo!!: Klinopis in Širaz · Poglej več »
Številski sistem
Števílski sistém ali števílski sestàv je sistem, v katerem so urejena števila.
Novo!!: Klinopis in Številski sistem · Poglej več »
Šulgi
Šulgi (klinopisno 𒀭𒂄𒄀 dŠulgi, pred tem se je ime bralo Dungi) je bil drugi kralj Tretje urske dinastije, ki je vladala med sumersko renesanso.
Novo!!: Klinopis in Šulgi · Poglej več »
Železna doba
Želézna dôba je arheološki naziv za stopnjo razvoja človeštva, na kateri so ljudje primarno uporabljali železo za izdelavo orožja in orodja.
Novo!!: Klinopis in Železna doba · Poglej več »
Babilon
Babilon je bilo najpomembnejše kraljestvo v antični Mezopotamiji od 18-6.
Novo!!: Klinopis in Babilon · Poglej več »
Babilonija
Babilonskemu imperiju je Hamurabi, 1792 - 1750 pr. n. št. Babilonija, kasneje tudi Babilonsko cesarstvo, je bila v obdobju med 1900 ali 1800 pr.
Novo!!: Klinopis in Babilonija · Poglej več »
Behistunski napis
Behistunski, Bistunski ali Bisutunski napis (sodobno perzijsko بیستون, staroperzijsko Bagastana – Božje mesto), trojezični napis na gori Behistun pri mestu Kermanšah v provinci Kermanšah v zahodnem Iranu.
Novo!!: Klinopis in Behistunski napis · Poglej več »
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Novo!!: Klinopis in Beneška republika · Poglej več »
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Novo!!: Klinopis in Berlin · Poglej več »
Blauova spomenika
Blauova spomenika sta par popisanih kamnov iz skrilavca, odkrita v Mezopotamiji.
Novo!!: Klinopis in Blauova spomenika · Poglej več »
Bližnji vzhod
Zemljevid politične razdelitve Bližnjega vzhoda (2003) z vrisanimi prometnimi povezavami Blížnji vzhòd je zgodovinska, geografska, kulturna in politična regija, ki navadno obsega države Jugozahodne Azije in Egipt v Severni Afriki.
Novo!!: Klinopis in Bližnji vzhod · Poglej več »
Britanska vzhodnoindijska družba
Zastava družbe Britanska vzhodnoindijska družba (British East India Company; tudi English East India Company, East India Company, John Company) je bila ena prvih delniških družb.
Novo!!: Klinopis in Britanska vzhodnoindijska družba · Poglej več »
Britanski muzej
Británski muzéj (kratica BM) je eden največjih in najslavnejših svetovnih muzejev.
Novo!!: Klinopis in Britanski muzej · Poglej več »
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Novo!!: Klinopis in Bronasta doba · Poglej več »
Carigrajski arheološki muzej
Carigrajski arheološki muzej (İstanbul Arkeoloji Müzeleri) so skupina treh arheoloških muzejev v carigrajski mestni četrti Eminönü v bližini parka Gülhane in palače Topkapı.
Novo!!: Klinopis in Carigrajski arheološki muzej · Poglej več »
Caylusova vaza
Caylusova vaza je vrč iz alabastra, posvečen ahemenidskemu kralju Kserksu I., na katerem so napisi v egipčanskih hieroglifih in staroperzijskem klinopisu.
Novo!!: Klinopis in Caylusova vaza · Poglej več »
Darej I.
Kip Dareja I. Velikega, najden leta 1972 Ahuramazdin znak (Britanski muzej, London). Darej I. Veliki (tudi Darij) (perzijsko داریوش Dâriûš, staroperzijsko Darajavauš, kar pomeni preprečevalec), perzijski kralj (šahinšah), * 549 pr. n. št., † november 486 pr. n. št., Susa.
Novo!!: Klinopis in Darej I. · Poglej več »
Dingir
Ime simurumskega kralja Iddin-Sina (𒀭𒄿𒋾𒀭𒂗𒍪, I-ti-n Sîn); znak ''"dingir"'' pred imenom pomeni ''"božanski"'', sredi imena pa glas ''"n"''; stela v Muzeju Sulejmanija, Irak Dingir (običajno prečrkovano kot diĝir, izgovorjeno kot /diŋir/) je klinopisni znak, najpogosteje določilnik za božanstvo, vendar ima tudi več drugih pomenov.
Novo!!: Klinopis in Dingir · Poglej več »
Eblaitščina
Eblaitščina ali stara sirščina je izumrli semitski jezik, ki se je govoril v 3.
Novo!!: Klinopis in Eblaitščina · Poglej več »
Elamščina
Elamščina, izumrli jezik Elamcev, ki se je govoril približno od leta 2800–550 pr.
Novo!!: Klinopis in Elamščina · Poglej več »
Enmebaragesi
Enmebaragesi, tudi En-Men-Barage-Si ali Mebaragesi, je bil kralj Kiša, ki je po Seznamu sumerskih kraljev vladal okoli leta 2500 pr.
Novo!!: Klinopis in Enmebaragesi · Poglej več »
Enmerkar in gospodar Arate
Enmerkar in gospodar Arate je legendarno sumersko besedilo, napisano v novosumerskem obdobju (okoli 21. stoletje pr. n. št.) in ohranjeno na zgodnjih posumerskih prepisih.
Novo!!: Klinopis in Enmerkar in gospodar Arate · Poglej več »
Ep o Gilgamešu
Ep o Gilgamešu je najpomembnejši ep babilonsko-asirske književnosti in najstarejša junaško-mitološka pesnitev nasploh.
Novo!!: Klinopis in Ep o Gilgamešu · Poglej več »
Esagila
Babilonski glinasti zidak iz 6. stoletja pr. n. št. z napisom: ''Nebukadnezar podpira Esagilo in tempelj A-Zida (Borsipa). Najstarejši sin Nabopolazarja, kralja Babilonije''; Hechtov muzej, Haifa, Izrael Ésagila (sumersko 𒂍𒊕𒅍𒆷 É-SAǦ-ÍL.LA, tempelj z veličastnim vrhom) je bil tempelj, posvečen bogu Marduku, zaščitniku Babilona.
Novo!!: Klinopis in Esagila · Poglej več »
Feničanska abeceda
Feničanska abeceda je nastala ob koncu 13.
Novo!!: Klinopis in Feničanska abeceda · Poglej več »
Filologija
Filologíja je znanstvena veda o zgodovini in razumevanju jezika in književnosti.
Novo!!: Klinopis in Filologija · Poglej več »
Girsu
Girsu ali Ngirsu (sumersko ĝir2-suki), sodobni Tell Tello ali Telloh v iraškem governoratu Dhi Qar, je bil antično sumersko mesto, ki je stalo 28 km severno od Lagaša.
Novo!!: Klinopis in Girsu · Poglej več »
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Novo!!: Klinopis in Grščina · Poglej več »
Hamurabi
Hamurabi (1810 pr. n. št.–ok. 1750 pr. n. št.) je bil šesti babilonski kralj iz prve babilonske dinastije Amoritov.
Novo!!: Klinopis in Hamurabi · Poglej več »
Hamurabijev zakonik
Hamurabijev kodeks Hamurabijev zakonik (tudi Hamurabijev kodeks ali Hamurabijeva stela z zakonikom) iz Mezopotamije (Babilonije) iz 18. stol. pr. n. št. je z 282 členi ena prvih zbirk zakonov.
Novo!!: Klinopis in Hamurabijev zakonik · Poglej več »
Hatščina
Hatščina (hattili) je bila neindoevropski aglutinativni jezik, ki so ga v 3.
Novo!!: Klinopis in Hatščina · Poglej več »
Hatuša
Hatuša (hetitsko Ḫa-at-tu-ša, turško Hattuşaş), v bronasti dobi prestolnica Hetitskega cesarstva.
Novo!!: Klinopis in Hatuša · Poglej več »
Hetitščina
Hetitščina je najbolje izpričan anatolski jezik in obenem najstarejši indoevropski jezik, ki je izpričan v pisnih virih.
Novo!!: Klinopis in Hetitščina · Poglej več »
Hetitski klinopis
Tablica z besedilom v hetitskem klinopisu Hetitski klinopis je različica klinopisa, prirejena za pisanje hetitskega jezika.
Novo!!: Klinopis in Hetitski klinopis · Poglej več »
Hieroglif
Hieroglifi na egipčanski nagrobni plošči (Ashmolov muzej, Oxford). Hieroglífi so pisava, ki so jo uporabljali v starem Egiptu.
Novo!!: Klinopis in Hieroglif · Poglej več »
Histasp
Histasp (iz grškega, Histaspes, perzijsko گشتاسب, Goštasb, staroperzijsko Wištāspa, babilonsko Uštaspi, elamsko Mišdašba, kar pomeni divjak) je bil satrap Baktrije in morda Perzisa, * okoli 570 pr. n. št., † 495 pr. n. št. Histasp je bil oče ahemenidskega kralja Dareja I. in Artabana, ki je bil zaupni svetovalec svojega brata Dareja in njegovega sina in naslednika Kserksa I. Kot Arsamov sin je bil član perzijske ahemenidske vladarske družine.
Novo!!: Klinopis in Histasp · Poglej več »
Hurijščina
Hurijščina ali hurítščina je izumrli huro-urartski jezik.
Novo!!: Klinopis in Hurijščina · Poglej več »
Indianapolis
Indianapolis je glavno mesto ameriške zvezne države Indiana.
Novo!!: Klinopis in Indianapolis · Poglej več »
Indoevropski jeziki
Izraz indoevropski jeziki označuje jezike, razširjene od Evrope do Indije.
Novo!!: Klinopis in Indoevropski jeziki · Poglej več »
Irak
Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.
Novo!!: Klinopis in Irak · Poglej več »
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Novo!!: Klinopis in Iran · Poglej več »
Isin
Isin (sumersko I3-si-inki), sodobni Ishan al-Bahriyat, je arheološko najdišče v iraškem governoratu Al-Qādisiyyah.
Novo!!: Klinopis in Isin · Poglej več »
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Novo!!: Klinopis in Islam · Poglej več »
Japonščina
Japónščina (japonsko 日本語, nihongo) je jezik izolat z več kot 125 milijoni govorcev, v prvi vrsti na Japonskem, kjer je državni in uradni jezik.
Novo!!: Klinopis in Japonščina · Poglej več »
Jean-François Champollion
Jean-François Champollion, francoski jezikoslovec in egiptolog, * 23. december 1790, Figeac, † 4. marec 1832, Pariz.
Novo!!: Klinopis in Jean-François Champollion · Poglej več »
Kambiz I.
Kambiz I. ali Kambiz Starejši (iz starogrškega Καμβύσης, Kambíses, perzijsko Kambūǰiya, elamsko Kanbuziya, akadsko Kambuziya, aramejsko Knbwzy) je bil od okoli 580 pr.
Novo!!: Klinopis in Kambiz I. · Poglej več »
Kambiz II.
Kambiz II. (staroperzijsko 𐎣𐎲𐎢𐎪𐎡𐎹, Kambūjiya, aramejsko כנבוזי, Kanbūzī, starogrško, Kambísēs, latinsko Cambyses, srednjeveško hebrejsko כמבישה, Kambiša) je bil sin Kira II. Velikega in kralj pezijskega Ahemenidskega cesarstva, ki je vladal od leta 530 pr.
Novo!!: Klinopis in Kambiz II. · Poglej več »
Kamen iz Rosette
Kamen iz Rosette iz Britanskega muzeja. Kamen iz Rosette je temni granodioritni kamen (pogosto napačno označen kot bazaltni), ki je raziskovalcem omogočil razvozlavo hieroglifov.
Novo!!: Klinopis in Kamen iz Rosette · Poglej več »
Kamena doba
Kamena doba (pred 6 milijoni let - 6000 pr. n. št.) je obdobje prazgodovine, v kateri so ljudje svoja orodja izdelovali predvsem iz kamna (najpogosteje kremena).
Novo!!: Klinopis in Kamena doba · Poglej več »
København
København (København) (v starejših pravopisih tudi Köbenhavn ali Kopenhagen, zastarela iz češčine sposojena ustreznica je Kodanj) je glavno in najbolj naseljeno mesto Danske, s približno 1,4 milijona prebivalcev v mestnem območju in več kot 2 milijona v širšem metropolitanskem območju Københavna.
Novo!!: Klinopis in København · Poglej več »
Kültepe
Kültepe, dobesedno "Pepelnat hrib", je arheološko najdišče v Provinci Kayseri, Turčija.
Novo!!: Klinopis in Kültepe · Poglej več »
Kir II.
''»Jaz sem kralj Kir, Ahemenid«'', napis v staroperzijskem, elamskem in akadskem jeziku na stebru v Pasargadu Kirov relief v Pasargadu, Iran Prapor Kira Velikega Kir II.
Novo!!: Klinopis in Kir II. · Poglej več »
Kitajska pisava
Kitajska pisava (poenostavljeno 汉字, tradicionalno 漢字, kitajsko hanzi, korejsko handža, japonsko kandži) je sistem pisanja, ki ga uporabljajo na Kitajskem. Kitajsko pisavo sestavljajo logogrami, se pravi, da vsaka pismenka opisuje neko besedo ali nek sestavni del pomena. Pisavo so prevzeli tudi drugi vzhodnoazijski narodi. Kangšijev besednjak vsebuje okrog 47.000 kitajskih pismenk. Nekateri besednjaki jih imajo tudi do 80.000, vendar gre za redko uporabljene besede. poenostavljeni obliki (levo) V novejšem času se je na Kitajskem precej razširila tudi uporaba latinice - glej članek pinyin.
Novo!!: Klinopis in Kitajska pisava · Poglej več »
Kratka kronologija
Kratka kronologija je ena od kronologij bližnjevzhodne bronaste in zgodnje železne dobe, v kateri sta fiksna datuma vladavina Hamurabija (1728-1686 pr. n. št.) in opustošenje Babilona leta 1531 pr.
Novo!!: Klinopis in Kratka kronologija · Poglej več »
Kserks I.
Kserks I. ali Kserks Veliki (staroperzijsko 𐎧𐏁𐎹𐎠𐎼𐏁𐎠, x-š-y-a-r-š-a, Hašajarša, vladar herojev, perzijsko خشایارشاه, Khashâyâr Shâh, grško Ξέρξης, Kserkses) je bil četrti kralj iz Ahemenidske dinastije perzijskih vladarjev, ki je vladal od leta 486 do 465 pr.
Novo!!: Klinopis in Kserks I. · Poglej več »
Lagaš
Lagaš ali Lagas (sumersko Lagaški, klinopisno.LAKI ali.LAKI, skladišče, kašča ali zakladnica, akadsko Nakamtu), sedanji Tell Al-Hiba, governorat Dhi Qar, Irak, je bil starodavno mezopotamsko mesto severozahodno od sotočja Evfrata in Tigrisa in vzhodno od Uruka in približno 22 km vzhodno od sodobnega Ash Shatraha v Iraku.
Novo!!: Klinopis in Lagaš · Poglej več »
Larsa
Larsa (sumerski logogram UD.UNUGKI, ki se bere Larsamki) je bila pomembno antično sumersko mesto in središče kulta sončnega boga Utuja.
Novo!!: Klinopis in Larsa · Poglej več »
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Novo!!: Klinopis in Latinščina · Poglej več »
Louvre
Louvre Musée du Louvre, uradno Grand Louvre ali enostavno Louvre je narodni muzej Francije, najbolj obiskan muzej na svetu in zgodovinski spomenik. Nahaja se v središču Pariza, na desnem bregu reke Sene v 1. okrožju. Približno 35.000 predmetov (od 3. tisočletja pr. n. št. do 19. stoletja n. št.) je razstavljenih na 60.600 kvadratnih metrov površine.
Novo!!: Klinopis in Louvre · Poglej več »
Lugal
Detajl s sumerskega kipa kralja Adaba Lugaldaluja, ki je vladal sredi 3. tisočletja pr. n. št., na katerem je sumerski klinopisni znak ''lugal'' Lugal (sumersko LÚ.GAL, veliki mož, novoasirsko LUGAL, lugal) je bil eden od več sumerskih nazivov vladarjev mestnih držav.
Novo!!: Klinopis in Lugal · Poglej več »
Lugalzagezi
Lugalzagezi Umski (sumersko LUGAL.ZAG.GE.SI 𒈗𒍠𒄀𒋛) je bil kralj Sumerije, ki je vladal od okoli 2358 do 2334 pr.
Novo!!: Klinopis in Lugalzagezi · Poglej več »
Luvijščina
Luvijščina je izumrl anatolski jezik.
Novo!!: Klinopis in Luvijščina · Poglej več »
Mari
Mari (klinopisno 𒈠𒌷𒆠, ma-riki), sedanji Tell Hariri (arabsko تل حريري), je bila starodavna semitska mestna država v sedanji Siriji.
Novo!!: Klinopis in Mari · Poglej več »
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Novo!!: Klinopis in Mezopotamija · Poglej več »
Mosul
Mosul (arabsko الموصل: al-Mawṣil, lokalna izgovarjava: el-Mōṣul, sirsko ܢܝܢܘܐ: Nînwe, kurdsko مووسڵ: Mûsil, turško Musul) je mesto z 2,4 milijona prebivalcev (ocena 2014) v severnem Iraku.
Novo!!: Klinopis in Mosul · Poglej več »
Nabu
Nabu (akadski klinopis 𒀭𒀝 Nabū, sirsko ܢܒܘ) je bil mezopotamski bog pismenosti, znanosti, pisarjev in modrosti.
Novo!!: Klinopis in Nabu · Poglej več »
Naram-Sin Akadski
| name.
Novo!!: Klinopis in Naram-Sin Akadski · Poglej več »
Nimintaba
Nimintaba (𒀭𒐏𒋰𒁀, DNimin-tab-ba, ime se je pred tem bralo Dimtabba) je bila sumerska boginja.
Novo!!: Klinopis in Nimintaba · Poglej več »
Nipur
Nipur (URUEN.LIL, sumersko Nibru, pogosto logografsko zapisano kot EN.LÍLKI, Enlilovo mesto, akadsko Nibbur) je bil eno od najstarejših sumerskih mest.
Novo!!: Klinopis in Nipur · Poglej več »
Nuzi
Nuzi ali Nuzu (akadsko Gasur), sedanji Yorgan Tepe, Irak, je bil starodavno mezopotamsko mesto jugozahodno od sedanjega Kirkuka v bližini Tigrisa.
Novo!!: Klinopis in Nuzi · Poglej več »
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Novo!!: Klinopis in Pariz · Poglej več »
Partsko cesarstvo
Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.
Novo!!: Klinopis in Partsko cesarstvo · Poglej več »
Perzepolis
Perzepolis (staroperz. Pārsa, perz. تخت جمشید/پارسه; Taht-e Jamshid ali Tahsti Jamshid; tudi Chehel minar), je bilo ceremonialno glavno mesto Perzijskega cesarstva v času iranske dinastije Ahemenidov.
Novo!!: Klinopis in Perzepolis · Poglej več »
Perzijščina
Perzijščina (latinizirano Fārsi) je iranski jezik iz indoiranske skupine iz družine indoevropskih jezikov.
Novo!!: Klinopis in Perzijščina · Poglej več »
Piktogram
Piktográm (redko tudi piktográf) je osnovni gradnik slikovne pisave - poenostavljena slika, ki predstavlja neki predmet ali pojem.
Novo!!: Klinopis in Piktogram · Poglej več »
Rasamov valj
url.
Novo!!: Klinopis in Rasamov valj · Poglej več »
Rimuš
Rimuš je bil drugi kralj Akadskega cesarstva, ki je vladal od 2283 do 2274 pr.
Novo!!: Klinopis in Rimuš · Poglej več »
Samoglasnik
Samoglásnik ali vokál je v jezikoslovju glas, za katerega tvorbo je značilna največja odprtost govorne cevi v primerjavi z zvočnikom in nezvočnikom.
Novo!!: Klinopis in Samoglasnik · Poglej več »
Satrapija
Satrapija (grško: σατραπεία, satrapeia iz staroperzijskega (medijskega): khšatrapāvā - satrap) je bila provinca oziroma upravna enota v perzijskih državah Ahemenidov (550-330 pr. n. št.), Aleksandra Velikega in Selevkidov (312-140 ali 64 pr. n. št.). Na čelu satrapije je bil satrap, ki je skrbel za upravo in finance.
Novo!!: Klinopis in Satrapija · Poglej več »
Semitski jeziki
Semitski jeziki so jezikovna skupina, ki pripada severnovzhodnemu afroazijskemu jezikovnemu deblu, edinemu, ki ga govorijo v Aziji.
Novo!!: Klinopis in Semitski jeziki · Poglej več »
Sipar
Sipar (sumersko Zimbir - ptičje mesto), sodobni Tell Abu Habbah, je starodavno mezopotamsko mesto na vzhodnem bregu Evfrata v iraškem governoratu Gagdad.
Novo!!: Klinopis in Sipar · Poglej več »
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Novo!!: Klinopis in Sirija · Poglej več »
Soglasnik
450x450_pik Soglasniki ali konzonanti so glasovi, ki nastanejo z manjšo odprtostno stopnjo govorilnih organov kakor samoglasniki.
Novo!!: Klinopis in Soglasnik · Poglej več »
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Novo!!: Klinopis in Stari Egipt · Poglej več »
Stela (spomenik)
Stéla je antična nagrobna plošča ali steber iz kamna ali lesa, z napisom ali reliefom na sprednji ali več straneh.
Novo!!: Klinopis in Stela (spomenik) · Poglej več »
Sumerščina
Sumerščina (sumersko EME.G̃IR15) je izumrl izoliran jezik antičnih Sumercev, ki se je govoril v južni Mezopotamiji, sedanjem južnem Iraku.
Novo!!: Klinopis in Sumerščina · Poglej več »
Sumerija
Sumerija je najstarejša znana civilizacija, nahaja se na jugu nekdanje Mezopotamije (danes jugovzhodni Irak), nastala je v obdobju bakrene oz.
Novo!!: Klinopis in Sumerija · Poglej več »
Suza
Suza je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Kneževi Vinogradi; le-ta pa spada pod Osiješko-baranjsko županijo.
Novo!!: Klinopis in Suza · Poglej več »
Tablice iz Eble
terakote Damaščanska vrata Tablice iz Eble so zbirka 1.800 nepoškodovanih glinastih tablic, 4.700 fragmentov in več tisoč majhnih žetonov, ki so jih izkopali v arhivih dvorne palače v starodavni Ebli, Sirija.
Novo!!: Klinopis in Tablice iz Eble · Poglej več »
Taharka
Taharka ali Taharko (hebrejsko תִּרְהָקָה, sodobno hebrejsko Tirhaka, tibersko Tirehākā, Maneton: Tarakos, Strabon: Tearco) je bil faraon Petindvajsete egipčanske dinastije in kralj Kraljestva Kuš, ki je vladal od leta 690 do 664 pr.
Novo!!: Klinopis in Taharka · Poglej več »
Tell Šejk Hamad
Tell Šejk Hamad (arabsko تل الشيخ حمد) ali Dur-Katlimmu je arheološko najdišče v vzhodni Siriji ob spodnjem toku reke Habur, Kühne, Hartmut, ur.
Novo!!: Klinopis in Tell Šejk Hamad · Poglej več »
Tiglat-Pileser I.
Tiglat-Pileser (iz hebrejske oblike תִּגְלַת פִּלְאֶסֶר, Tiglath-Pileser akadskega Tukultī-apil-Ešarra, "moje zaupanje je v sinu Ešare") je bil kralj Asirije, ki je vladal v srednjeasirkem obdobju od leta 1115 do 1076 pr.
Novo!!: Klinopis in Tiglat-Pileser I. · Poglej več »
Topografija
topografskih kartah Topografíja je predvsem geografski pojem, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje Zemljinih površinskih značilnosti oziroma fizičnogeografskih značilnosti, kot so višina, nagib in slemenitev.
Novo!!: Klinopis in Topografija · Poglej več »
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Novo!!: Klinopis in Turčija · Poglej več »
Ugaritščina
ugaritsko abecedo Razpredelnica ugaritske abecede Ugaritščina je izumrli jezik, ki se je govoril na območju Ugarita, danes Ras Šamra severno od sirskega mesta Latakija.
Novo!!: Klinopis in Ugaritščina · Poglej več »
Ugaritska besedila
Baalov krog, najbolj znano Ugaritsko besedilo,Aaron Demsky (1977). ''"A Proto-Canaanite Abecedary dating from the period of the Judges and its implications for the history of the Alphabet"''. Tel Aviv. 4:47ff. razstavljeno v Louvreu Ugaritska besedila so korpus starodavnih klinopisnih besedil, odkritih leta 1928 v Ugaritu (Ras Shamra) in Ras ibn Haniju, Sirija.
Novo!!: Klinopis in Ugaritska besedila · Poglej več »
Unicode
Unicode (slovenjeno unikod) je standard za kodiranje znakov v računalništvu, ki glede na implementacijo za zapis znaka uporablja od enega do štiri zloge.
Novo!!: Klinopis in Unicode · Poglej več »
Ur
Ur (Sumersko: Urim, Akadsko: Uru,أور) je bila pomembna sumerska mestna državica v antični Mezopotamiji.
Novo!!: Klinopis in Ur · Poglej več »
Urartščina
Urartščina ali vanščina je jezik, ki so ga govorili prebivalci staroveškega kraljestva Urartu v okolici jezera Van, s prestolnico blizu sodobnega mesta Van v Armenskem višavju v turški vzhodni Anatoliji.
Novo!!: Klinopis in Urartščina · Poglej več »
Uruk
Uruk (klinopisno URU UNUG, sumersko Unug, akadsko Uruk, aramejsko/hebrejsko אֶרֶךְ, starogrško: Ὀρχόη, Ὠρύγεια, arabsko وركاء) je starodavno mesto v Sumeriji in kasneje Babiloniji, ki se nahaja vzhodno od sedanje struge reke Evfrat, približno 30 km vzhodno od modernega As-Samawah, provinca Al-Muthanna v Iraku ali okoli 230 km jugozahodno od Bagdada.
Novo!!: Klinopis in Uruk · Poglej več »
